Drugi dom
Zver mrcvari maturo
| 6. October 2006 | | Jure
Resnično genialna “razbremenitev”: zamenjaš maturo in maturitetno točkovanje z maturo light + sprejemnimi izpiti. Zakaj bi bil sprejemni izpit (ali več sprejemnih izpitov, če maturant kandidira na različne fakultete), manj stresen kot matura, mi res ni jasno.
Toda čez tri leta, ko bodo maturirali tisti dijaki, ki zdaj obiskujejo druge letnike srednjih šol, bo po napovedih Milana Zvera, ministra za šolstvo in šport, matura neprimerno manj stresna, vpisna selekcija pa bistveno drugačna.
…
Toda zamišljene spremembe segajo še veliko dlje. Kot je za Delo povedal minister Zver, so nekateri snovalci reforme gimnazij in sočasne reforme mature naklonjeni zamisli, da ne bi bilo več s točkami ovrednotenega uspeha pri maturi, temveč bi zabeležili samo to, ali je dijak opravil maturo, bi pa ohranili status zlatih maturantov. Po takšni razbremenitvi mature, ki bi prinesla tudi bistvene spremembe srednješolskih učnih načrtov, bi o izbiri študijskih kandidatov odločali predvsem na visokošolskih zavodih. Ti naj bi sami postavili vpisne pogoje in tudi pripravili sprejemne izpite. Vir
(Še brez glasov)
Loading ...
sam se precej strinjam. matura se je žal izkazala samo kot merjenje pridnosti, kar je mogoče čisto ok za razne drekologije, za resne fakse je pa pač potrebno pripraviti posebne sprejemne izpide, ki preverijo še kakšno dodatno sposobnost, ki je potrebna.
posebni sprejemni izpiti so smiselni pri kakšnih umetniških akademijah, za vse ostale je matura čisto ok.
ostale: pravo, ekonomija, celoten filofaks, fdv, pedagoška, računalništvo, strojna…
matura je čist ok, neke sprejemce so pa določeni faksi kljub maturi še ohranili (če se ne motim)
@jojprejoj - kako konkretno se je izkazala kot merjenje pridnosti?
predvsem meri sposobnost memoriranja in pridnosti.
na pravu, medicini in veterini precej jamrajo, da dobijo slabe studente zaradi mature.
sploh na pravu je baje precej slabsi folk, odkar ni več bmzjevih malo predelanih law school admission testov…
ker pravo je nekaj čist drugega kot sposobnost memoriranja in pridnosti?
ja.
Matura je pripeljala do tega da je srednja šola namesto izobraževanja le še priprava na maturo. Profesorji bi znali masikaj povedati čez krčenje programov z namenom čimboljšega drilla za končen uspeh. Nenadoma ni več važno koliko ti dijaki znajo, temveč to da jih na maturi (je ta res odraz splošnega znanja?) čimveč pride do naziva zlati maturant (ker to kao doprinese k ugledu šole).
Se kdo vpraša kako da vsako leto večje število dijakov konča maturo z max izkupičkom (oz. v okviru le-tega)? So generacije res vsako leto pametnejše ali pa je sistem preprosto zvodenel?
Vse boljši uspeh je seveda logičen: na začetku se pač o maturi ni vedelo dosti, z leti pa se je pojavilo milijon materialov, kurzov etc etc, namenjenih pripravi na maturo. generacije niso pametnejše, imajo pa vedno boljša orodja za uspeh, valda.
matura je potrebna iz preprostega razloga, ker je pač potreben sistem selekcije na univerzah. če bi vsi lahko študirali na želenem faksu, je ne bi rabli. ker pa temu ni tako, rabimo nek sistem. matura je en pristop, sprejemci so drug. oba temeljita na drilu (čez leta bi se sprejemci prav tako spremenili v dril), pri čemer ima matura nekaj prednosti: opravljajo jo vsi, pod enakimi pogoji, z znanim naborom zahtevanih znanj, omogoča prijavo na različne fakultete…
No seveda bi se tud sprejemci čez čas spremenil v dril. Takrat bi bil pa spet čas za spremembe.
vobče pa matura - sam sem imel čast biti poskusni zajček na prvi - niti ni bila tako napak, tudi nivo ni bil nizek: k preizkusom tujih jezikov - v mojem primeru angleškega in nemškega - in fizike ne morem pripomniti prav nič, matematika je bila za moje pojme malce pretrivialna, morebiti res preveč nagnjena k naučenju nekih vzorcev namesto k izkazu zmožnosti samostojno reševati matematične probleme, slovenski esej je bil predvsem preveč rigidno ocenjevan in puščal premalo možnosti za ustvarjalnost, a ne slabo zamišljen, slovenske slovnice na teoretičnem nivoju pa sam nikdar nisem prenašal, a slednje je težava mene samega in ne mature. kakorkoli že, te pomanjkljivosti se da odpraviti skozi čas, velika in pomembna plusa mature pa sta enakost čez vse slovenske maturante in posledična primerljivost rezultatov, tako na nivoju učencev, predmetov, predmetov po šolah kot šol samih.
ločeni sprejemci per-faks so seveda čista neumnost, razen tam, kjer potrebuješ prav posebne spretnosti. gre namreč za pomnogoterjenje istega: večina tehničnih faksov bo zahtevala podoben nivo matematičnega znanja. vsak faks bi moral zahtevati zgledno znanje slovenskega jezika in vsaj enega tujega! za ločene sprejemce naj torej vsak faks vpreže podobno delovno silo, da bodo to speljali, ko bi celotna režija lahko bila enkratna?! očitna budalaština…
Se pridružujem jaKovemu mnenju. Še dve stvari, ki sta se meni pri maturi tudi zdeli velik plus v primerjavi s sprejemnimi izpiti, pa sta naslednji: (1) maturo dela dijak na svoji srednji šoli, torej v okolju, ki mu je že domače, in pazijo ga učitelji, ki so mu tudi že znani; sprejemne izpite pa bi moral delati na neki fakulteti, kjer je bil prej v življenju verjetno le enkrat (na informativnem dnevu), zato bi bilo to zanj bolj stresno in neprijetno doživetje. (2) Matura je vseskozi zelo na očeh javnosti, novinarjev, medijev, itd. — če se dogodi na njej kakšen eksces, se o tem takoj razkričijo vsi časopisi. Po drugi strani pa je dobro znano, da se nihče ne zmeni za stvari, ki se dogajajo po fakultetah. Nek profesor lahko rutinsko pomeče dve tretjini študentov, pa ne bo nihče šel pisat člankov o tem (edina izjema, ki se je spomnim iz zadnjih let, je bilo tisto, ko so pisali kritike proti Vesni Godini, pa še to najbrž zgolj zato, ker je predavala na FDVju ali nekem podobnem faksu, odkoder prihaja tudi večina novinarjev, drugače se ne oni bi zmenili za to). Po mojem bi bilo podobno tudi pri sprejemnih izpitih — vsak faks bi si lahko privoščil poljubne ekscese ali bizarnosti, pa jim ne bi nihče nič rekel in nič mogel, matura pa si je to težje privoščila, ker bi imela takoj časopise na grbi.
Višek bizarnosti je seveda tudi to, da če bi se hotel kdo vpisati na več fakultet (ker ne bi vedel, ali bo na tisti, ki si jo najbolj želi obiskovati, tudi v resnici sprejet), bi moral delati sprejmne izpite na vseh teh fakultetah (po možnosti po večkrat iz istih predmetov).
se strinjam z večino napisanega, le
jojprejo, kaj naj ti rečem drugega ko ojoj
pravo bi metal v isti koš z medicino(?!) in ne gre za memoriziranje…LOL
PS: 100% si pravnik, ki si po defaultu želi biti več