DRUGI DOM

No, glede partizanov: večina partizanov, enako kot večina domobrancev, je bila prisilno mobilizirana. Kar se pa tiče boja brez upanja zmage: za komunistično vodstvo tega ne moreš trditi, nasprotno, bilo je prepričano, da bo pod Stalinom vojne v dveh ali treh mesecih konec. Zato je bil v NOB v prvem planu ves čas boj za vladanje po vojni. Zato je v tvoj seznam okupatorjev nujno dodati Kučana, Stanovnika, Jankovića, …

Nekaj najlažjega na tem svetu je med pozicijo A in pozicijo B povleči ekvidistančno črto in reči vsi so isti. Pozicija čiste duše, ki nikoli ne bo stopila v blato realnosti. Pozicija lažne sredinskosti, “centrizma”.

Verjames, da smo nacija upora? Res? Ker meni se vedno bolj zdi, da ne… :)

[...] a few good analyses of the entire event were given in the past few days (in Slovenian, I’m afraid), [...]

Ah no, ervinator, ne moreš zdaj enačiti junaškega partizanskega boja, ki je postavil temelje moderne slovenske državnosti, s kolaboracijo z zločinskim režimom, katerega deklarirani cilj je bilo iztrebljenje “manjvrednih.” Stalinove čete niso harale po slovenskih gozdovih, lahov, švabov in domobranov pa je bilo kot listja in trave.

Seveda pa je bil NOB hkrati tudi revolucija in državljanska vojna, katolibanskim črnomalharjem je v njej pač odklenkalo.

Ervinator naj lepo poimensko navede tiste partizane, ki so bili prisilno mobilizirrani. Moji predniki in prednice so šli sami – s čisto vestjo in tako, kot pravi Jure: z velikim fakićem za uzurpatorje, okupatorje in ostale šleve. Pod zvezdo!

“Zombiji iz polpretekle zgodovine” se tako zagrizeno vračajo z dobrim razlogom in sicer tem, da še zadnje sijaje Slovenske pravljice o vzdržujejo vsaj kot nemožne. Turk je lepo skiciral na proslavi ta naš mali tobogan, ta izliv semena Slovenija v s konjukturo podmazan anus Evrope, ta mit o naglici “zgodovinskega trenutka”, to našo krvavo in sivolaso vigred, to “Novo Švico”.

Ringelšpil se je ustavil, kaj pa zdaj? Ne centrizem, ne polarizacija, iz pustega mesa tega nevrednega naroda, iz mitov osvobojene njegove hlapčevske zgodovine, je potrebno “izpacati” Duha, ki ne bo stopal samo na čelu naših vrst, temveč bo tlakoval pot za možnost Nove Evrope.

Ne gre dvomiti, da je do prisilnih mobilizacij prihajalo povsod, tako pač gre v vojni. Saj, koliko nemških in ameriških vojakov pa je prostovoljno odšlo v klavnico?

Tudi to, da je vojskovanje potekalo zaradi političnih ciljev, ali kakor se je izrazil ervinator, da je šlo zato, kdo bo po vojni vladal, je nedvoumno. Saj verjetno Američani niso metali atomskih bomb na Japonsko zato, da bi se tale po vojni z drugimi premaganimi državami povezala v protiameriško os zla?

Vprašanje je seveda drugačno: ali je mogoče NOB jugoslovanskih narodov izenačiti z nacističnim morilskim pohodom ali stalinističnimi morijami? Kot je pojasnil zgoraj glosar, Jugoslavije ni “osvobodil” in nato okupiral Stalin, ravno nasprotno, Stalin je od Tita dobil brco v rit, ko je želel v Jugoslaviji instalirati stalinistični režim.

Zato je enačenje YU-socializma s stalinizmom deplasirano, poslužujejo pa se ga danes predvsem zanikrni politikanti in njihovi apologeti. Resnim zgodovinarjem in političnim analitikom, domačim in tujim, je razlika jasna – in jasna jim je bila že pred desetletji.

Reči, da jih je bila “večina mobiliziranih”, vrže grdo luč na tiste, ki so šli sami. Zato ker so imeli dovolj tujega škornja, ki jim je v navezi s slovenskim klerom jemal vse, kar so imeli in kar so bili.

O kakšnem blatu pa govoriš, Jure? Če nisi opazil, je od druge svetovne vojne minilo kakih 60 let … Tako da se bojim, da si možnost, da bi se valjal v tistem konkretnem blatu zgodovine, zamudil … To, da boš danes vihtel rdečo zvezdo, ne bo kaj dosti pomagalo k partizanski zmagi 1945 … Rektroaktivna glorifikacija gibanja, ki itak še vedno določa koordinate prevladujoče zgodovinske naracije, pa se mi ne zdi ravno kak pretiran dokaz poguma ali patriotske kreposti …

Sploh pa se mi zdi, da nisi opazil, da pri tem liliputanskem sporu, na katerega namiguješ, sploh ni šlo za spor na liniji partizani-domobanci

Jure, ne vlečem ekvidistančne črte, samo razširjam tvoj seznam okupatirjev.
Glosar, ničesar ne enačim, ampak opozarjam na mite iz časov enoumja, za katere bi pričakoval, da niso več tabu.
Tjaša, saj ne trdim, da so bili prav vsi partizani prisilno mobilizirani. Večina jih je bila. Prisilna mobilizacija se je na partizanski in domobranski strani množično dogajala takoj po italijanski kapitulaciji. Do takrat je bilo upornikov v gozdovih le okoli 3.000.
Janko, Stalin je brco prejel šele po vojni, leta 1948. Do takrat je bilo v Jugoslaviji nevarno, če si karkoli rekel čez njega (potem se je čez noč to obrnilo na glavo, in dobili smo “informbirojevce”). Sicer pa je res: leta 1945 je bila Slovenija “osvobojena”.

Ni slučajno, da se je okupator leta 1991 boril pod rdečo zvezdo.

@ervinator

brez komentarja.

Ivanu je uspelo, ni kaj.

Ervinator, saj pravim, prisilna mobilizacija je nekako odvečen termin, ki pa ga uporabljaš za to, da bi očrnil partizansko gibanje. Mobilizacija je seveda vedno prisilna, saj je prav to njeno bistvo: država te ne vpraša, ali bi šel lepo prosim v klavnico, ampak te tja pošlje, če pa se upiraš, si obtožen veleiozdaje. Vojne se v tistih dneh pač nisi mogel iti na prostovoljni bazi, ne na Pacifiku, ne v slovenski hosti.

Komunisti so kot vodilna sila odpora seveda po vojni v Jugoslaviji prevzeli oblast. To ni nič čudnega, NOB in državljanska vojna sta bili vojni, ki sta se bili najprej za eksistencialne in potem politične cilje. Komunisti so pač najprej nagnali okupatorja, potem zrušili nedemokratično kraljevino in zavladali v federalni državi, kjer je Slovenija prvič v svoji zgodovini dobila resnične atribute državnosti. Klerofašistom to ni bilo povšeči, zato še danes govorijo o komunistični okupaciji. A dejstvo je, da so s tem, ko so stavili na naciste in fašiste, stavili na napačnega konja in kolaboracija se jim je vrnila kot bumerang. Jeba.

Tito je pač s Stalinom sodeloval tako dolgo, dokler mu je to koristilo, potem pa se ga je odkrižal. To je pač realpolitika, neke posebne moralne zavrženosti tukaj Titu ne moreš očitati. Razen seveda, če globoko obsojaš tudi “demokratične” love na komunistične čarovnice, ki so v času hladne vojne po svetu zahtevale tisoče življenj in postavile marsikatero diktaturo.

Ampak o tem močno dvomim – ZDA in zavezniki so verjetno v zgodovini zate svetilnik demokracije, vse drugo pa je imperij zla – čeprav gre pri vsem skupaj za veliko bolj enostavne stvari, kot so politični in gospodarski interesi, branjeni z denarjem in orožjem.

Se pa strinjam z Luko, da je zgodovinska naracija vedno močno ideološka, pri čemer je glavni problem kolaborantov ta, da so bili del morilskega nacističnega stroja, ki v demokratičnem svetu še danes predstavlja utelešenje zla. Ker vedo, da se ne morejo v očeh sveta nikakor odkupiti, poskušajo iz partizanov narediti kolaborante in okupatorje, pač v službi nekega drugega zla, torej stalinizma.

Težava je seveda v tem, da se izkušnje ljudi nekako ne morejo ujeti s tem, kar trabunjajo slovenski klerofašisti, zato njihovo razsvetljevanje izpade prenapeto, politikantsko in zanikrno. Tok zgodovine je kolaboracijo pač povozil.

@Janko:

“Mobilizacija je seveda vedno prisilna, saj je prav to njeno bistvo: država te ne vpraša, ali bi šel lepo prosim v klavnico, ampak te tja pošlje …”

“Komunisti so kot vodilna sila odpora seveda po vojni v Jugoslaviji prevzeli oblast.”

“Komunisti so pač najprej nagnali okupatorja, potem zrušili nedemokratično kraljevino in zavladali v federalni državi …”

Povzete vaše izjave:
A) komunisti so najprej nagnali okupatorja in potem prevzeli oblast
B) komunisti po vojni prevzeli oblast v državi
C) država (prisilno) mobilizira

Če to združimo, dobimo naslednje zaporedje: komunisti so nagnali okupatorja, prevzeli oblast in s tem dobili možnost (legitimnega?) (prisilnega) mobiliziranja. Torej so po vaše mobilizirali samo za (legitimne?) povojne poboje ali kako?

To je tvoja časovnica, ne moja. Legitimna ali ne, mobilizacija je vedno prisilna, saj za njo stoji grožnja. Tudi če za mobilizacijo stoji država, to še ne pomeni, da je mobilizacija legitimna. Je zgolj državno sankcionirana, prav države pa so po svetu naredile več svinjarij kot katerokoli gverilsko gibanje.

Povojno morijo, bodisi v ujetniški taboriščih po Evropi, bodisi v slovenskih hostah, pa je nemogoče upravičiti. Gre za stvari, ki jih je treba ostro obsoditi in si prizadevati za to, da se nikoli več ne ponovijo. Žal dajejo države, ki se danes imenujejo “največje” oz. “edine” demokracije, ne dajejo dobrega zgleda, saj se npr. za iraško tragedijo in izraelsko okupacijo vedno znova najdejo takšni in drugačni izgovori.

Jure, tvojemu razmišljanju in sklepanju lahko samo čestitam ! Čestitam predvsem zato, ker si iz generacije, ki ni doživela strahot te vojne in ni bila neštetokrat življensko ogrožena od okupatorjev in kolaborantov (kot sem bil ogrožen sam, tedaj v najstniških letih), pa vseeno verjameš v iste vrednote, kot smo verjeli mi v tistih hudih časih !

Ali si predstavljaš evforijo, ko je prišla osvoboditev leta 1945 ? In ni se treba čuditi, da je izbruhnilo maščevanje za vse strahote – kar pa ne pomeni, da ga ni treba obsojati. Ampak lahko je biti pameten danes, ko se ni treba bati, kdaj bo pozvonilo na vratih sredi noči, ali pa kdaj te bodo zgrabili na ulici, ker te je znanec ovadill, da si prenašal Poročevalca, in ne bati, da bi na lastne oči videl streljanje talcev, mrtva trupla zaklanih partizanov na njivi po domobranski akciji in še tisoč in tisoč drugih grozot…

Ampak Srbi imajo za takšne reči pravi pregovor: ” Spomenulo se, ne povratilo se…!” In sedanji somišljeniki vladajoče stranke hočejo, da se tudi “spomenulo” ne bi več ? Res je, sredinec jim je treba pokazati…!!!

“Tito je pač s Stalinom sodeloval tako dolgo, dokler mu je to koristilo, potem pa se ga je odkrižal”

Pravljica za lahko noč.

Jure,

“brez komentarja”

Ni slučajno, da se je okupator leta 1991 boril pod rdečo zvezdo.

Glej, okupatorje iz 91!
http://www.had.si/blog/2012/06/29/mi-vsi-smo-rdeca-zvezda-tudi-janez-jansa/

Luka, takšna so pač pota politike. Koalicije in zavezništva se pletejo zaradi interesov: ko se položaj spremeni, se spremeni tudi interesna računica. Tako je Churchill z letom 1942 kljub svojemu načelnemu rojalizmu in antikomunizmu spoznal, da bo Hitlerja lažje premagati s Titom, ki se je proti nacistom boril, ne pa z domobranci, ki so v komunistih videli večjo nevarnost kot v nacifašistih, še več, Hitlerju so celo prisegli in zanj opravljali najbolj umazana dela.

Par let kasneje, ko Hitlerja ni več bilo na obali Kanala, pa so komunisti postali največje zlo izza železne zavese, nekdanji nacisti pa dobrodošli uradniki v administraciji Zahodne Nemčije.

Podobno je bilo s Stalinom. Titu so morda v Moskvi oprali glavo, a jasno je, da je v času gverile do sovjetskih svetovalcev imel zelo zdrav sumničav odnos, ker je imel izkušnje s Stalinovim načinom delovanja. Dejstvo, da sovjetska vojska po vojni v Jugoslaviji ni imela močne prisotnosti, mu je pomagalo, da je Stalina brcnil v rit, ko si je slednji zaželel Jugoslavijo spremeniti v še en satelit, kot se je to zgodilo Češki, Poljski etc.

Tito je bil tisto, čemur v svetu pravijo velik državnik. Seveda ima skoraj vsak velik državnik krvave roke, države se namreč običajno rodijo v krvi.

“Tito je bil tisto, čemur v svetu pravijo velik državnik. Seveda ima skoraj vsak velik državnik krvave roke, države se namreč običajno rodijo v krvi.”

Hm, samo spremenimo prvo besedico in dobimo stavek, ki ga vedno znova izreka Alessandra Mussolini …
Glede Tita, ki je rekel ne Stalinu pa: to je mit. Preberi si kako resno knjigo o tem. Pa potem še kaj o tem, kaj je bil stalinizem, in kakšen sistem so pri nas uvajali komunisti med 1945-1952.

It’s the history, stupid.

Sicer pa, Jure, če razmišljaš tako, kot pišeš, sem vesel, da nimava nič skupnega. Še en dokaz več, da nisi zrel za demokracijo in da je take, kot si ti, dokler boste razmišljali tako, potrebno držati čimdlje od kakršnihkoli vzvodov odločanja

No, it’s your history, stupid ;)

Pazi se, Jure, zreli demokrati tipa Luka, te znajo od vzvodov odločanja odriniti po stari partijski metodi: najprej diskreditacija, potem diskvalifikacija, če je potrebno pa tudi likvidacija :)

Kar had piše o rdeči zvezdi, je brez veze. Ni slučajno, da smo rdečo zvezdo v Sloveniji ob osamosvojitvi izrezali ven.

Jebemtiš, zdaj pa sem kar antidemokratičen element, al kaj?

Kje v SDS-u izvajate prevzgojo? Imam popust?

‘Sicer pa, Jure, če razmišljaš tako, kot pišeš, sem vesel, da nimava nič skupnega. Še en dokaz več, da nisi zrel za demokracijo in da je take, kot si ti, dokler boste razmišljali tako, potrebno držati čimdlje od kakršnihkoli vzvodov odločanja’

Potem pa imaš problem, Luka, ker je zelo veliko Slovencev, ki tako razmišljajo. In če so večina, lahko rečeš, da večina ni zrela za demokracijo in je potrebna neka razsvetljena diktatura?

@jin

saj zato pa smo vsi skupaj na prevzgoji. Ni vrag, da bodo zbili totalitarnega hudiča iz nas.

Zlepa al pa zgrda.

Glede na to, da iz prve roke vsakodnevno vidim, kako si Lukovi strankarski kolegi predstavljajo demokracijo, je oznaka, da nisi zrel za demokracijo kvečjemu pohvala.

po o prosvetljeni diktaturi se očitno kolca dobršnemu delu naše levice: zato se mi gnusi … kar se mene tiče, sem še vedno za restavracijo habsburške monarhije :))

Pa dajte ljudje malo pomisliti kdo je prvi rezal zvezdo ven in kdaj… Ervinator in ostali pezdeti ste vsaj dvajset let prepozni, zvezda je iz zastave že dvajset let izrezana.

Ali pa raje 30 let, ne pa 20.

Prosvetljena diktatura bi pravzaprav bila kar dobra stvar. Današnja je dokaj nazadnjaška in nerazsvetljena. Saj zato pa se lahko v njej kot intelektualci postavljajo razni Lukati

Nik, pomembno je, da je bila zvezda zares ven izrezana, iz slovenske zastave in ustave. :)

Luka,
verjetno misliš, da je kraljevina mnogo boljša ureditev kot demokracija Bi se mogoče strinjal do trenutka, ko na oblast pride norec in ga ni mogoče odstavit.

SIcer pa naj vsak živi čim bolj po svoje, brez vmešavanja oblasti. Kolikor se pač da.

@ervinator
Če bi zares mislil to kar pišeš, nikoli ne bi podpiral Janše in SDS. Le ti so enaki kot bivši komunisti in delujejo z istimi metodami karakternih in medijskih umorov, šikaniranj ipd… kot bivše komunistične oblasti. Janša popolnoma pooseblja bivšo komunistično mentaliteto, do stalinistične pa mu manjka le droben korak (ki pa na srečo v EU ni mogoč).

Sam simbol zvezde je pa pri tem popolnoma nepomemben, sploh ker se v uporabljenem kontekstu ne nanaša na prejšnjo oblast. Zaničevanje zvezde na zastavah enot iz druge svetovne vojne je možno le, če je človek popolen idiot ali pa namenoma hujska ljudi kot sem opisal zgoraj.

še večji štos je v tem, da so partizani uporabljali slovensko zastavo brez zvezde (v zadnjem letu sem se precej ukvarjal s tem in v arhivskih slikah še nisem naletel na slovensko zastavo z zvezdo pred l. 1944 – uveljavi pa se šele 1945). kako je bilo s prapori enot, pa ne vem, a upal bi si domnevat, da je večina teh veteranskih praporov nastala po l. 1945 … sicer pa je jasno: spomin na partizanstvo je treba osvoboditi iz ozkega primeža trenutnega veteranskega diskurza, ki je samo vulgarizacija uradne nacional-komunistične ideologije. partizanstvo ne pripada Stanovniku & co. Oni samo uničujejo njegov zgodovinski pomen, tako da ga vklenjajo v vulgarizirano nacional-komunistično ideologijo.

Partizanstvo pripada vsem svobodoljubnim Slovencem, razen seveda zagovornikom kolaboracije in kolaborantom, ki so partizane pobijali z orožjem in v uniformah, ki jim jih je priskrbela okupacijska vojska (ok, šnops so že župnik dali za pogum).

Tukaj velja poudariti, da je bila OF, kot gonilna sila partizanstva, najprej Protiimperialistična fronta, ki je v svetovni vojni videla dobro priliko, da se imperialisti med sabo potolčejo, nato pa naj bi na pogorišču bila vzpostavljena diktatura proletariata. Veliko partizanov je v vojni videlo tudi priložnost za izpolnitev sanj o slovenski državnosti.

Zato je nacional-komunistična ideologija bistven del partizanstva in kasnejše slovenske državnosti in socialistične ureditve. Ni naključje, da se je Tito dobro razumel z Nehrujem, indijskim državnikom, ki je moral med 2. sv. vojno gledati, kako je Churchill s stradanjem žrtvoval milijone Indijcev zato, da bi ohranil britanski imperij – oba sta izšla iz borbe proti imperializmu in sta trdno verjela v socializem. Tudi ni naključje, da so bili temelji slovenske državnosti postavljeni v času 2. svetovne vojne.

Vsekakor sem zato, da se osvetli še druga stran partizanstva (ne, domobranci niso bili partizani), vendar ne z lustracijo nacionalistične in revolucionarne plati partizanstva.

@luka
Ne vem na kaj se nanaša “še večji štos”, na moj zapis zanesljivo ne.

Si pa med drugim napisal kopico neumnosti – ne glede na zastave je bila rdeča zvezda identifikacijski simbol partizanov. Zvezda in beseda Tito sta povedala zavezniškim pilotom in prebežnikom, da so na pravi strani.

Nacionalen del slovenskega komunizma je v redu, je eden od pozitivnih delov bivšega sistema.

Stanovnik ima kot bivši kristjan in partizan vso pravico govoriti o partizanstvu, kot tudi iz tega stališča reagirati na povsem odprta zagovarjanja kolaboracije, uničevanja socialne države in gospodarstva ki se ga gredo slovenske desničarske stranke v prejšnjem Janševem in tem mandatu.

Rdeča zvezda je žalitev za večino partizanskih žrtev, kajti tako prostovoljci kot prisilno mobilizirani partizani so bili že med vojno, dokončno pa ves čas po vojni prevarani s strani komunističnega vodstva, ki jih je posiljevalo s tujo ideologijo. Med vojno je rdeča zvezda v Sloveniji neposredno pobila nekaj tisoč nedolžnih civilistov in pripadnikov NOB. Mit o rdeči zvezdi je lahko do leta 1990 živel le zaradi dolgoletnega in sistematičnega pranja možgan. Ampak leta 1991 je bila rdeča zvezda, vendarle in ne slučajno, izrezana iz slovenske zastave in ustave. Branjenje rdeče zvezde z izgovorom, da je to boj proti Janezu Janši, kaže na nekoga, ki v temelju ne razume temeljev osamosvojene Slovenije. Tak seveda ne razume in ne sprejme niti odločbe ustavnega sodišča o Titu kot simbolu totalitarizma.

Čeprav nisem imel namena več tukaj posegati, ker se mi zdi, da smo pristali točno tam, kjer nas Ivan hoče imeti, a…

@ervinator

Se v naprej pardoniram, a ne gre drugače: dvolično hinavsko sranje je tole.

Problematična je zvezda? OK
Ampak pol je problematičen tudi križ (bog ve koliko jih je bilo poklanih pod in v imenu križa), polmesec (isto), ameriška zastava (vietnam, irak, ? ….), britanska kraljica (indija), francoski Liberté, égalité, fraternité

Če se gremo blank slate, ga naredimo pa ornk, a ne, ne pa tko selektivno & za trenutne politikanske potrebe Ivana.

Aja, ne gre? No, pol pa tiho glede zvezde.

Res gre v vseh primerih za dvoličnost. Vendar zelo različno dvoličnost. Problematična dejanja v imenu zvezde so se skladala s tem, kar zvezda zastopa (vsaj v svojem prvotnem in osrednjem pomenu – res so njene razlage različne, zato tudi toliko težav s to nesrečno rdečo zvedo – čeprav je slovenska izkušnja precej skladna s tem prvotnim in osrednjim pomenom). Problematična dejanja npr. v imenu križa pa so križu diametralno nasprotna.

@ervinator
Ja, pa ravno tebe rabimo, da nam razložiš kaj je temelj osamosvojitve… Daj ne se hecat, no.

Odločbo o Titu kot simbolu totalitarnega režima je seveda mogoče razumeti v kontekstu klerofašistične restavracije: sodišče, ki pusti na pobudo katolibanov ljudstvu odločati o pravicah ranljive manjšine, tudi nima težav s sprejemanjem katolibanske interpretacije zgodovine.

Kot neke vsaj približno verodostojne interpretacije Tita kot zgodovinske osebnosti pa seveda sodbe sodišča ne gre razumeti. Že samo dejstvo, da Jugoslavijo označijo za totalitarni režim, je smešno. Jugoslavija namreč ni nikoli bila Severna Koreja, Savdova Arabija ali diktatura kapitala, kot so ZDA (je pa res, da lahko tam v supermarketu kupiš 23 vrst čipsa!)

@aleksios

“Problematična dejanja npr. v imenu križa pa so križu diametralno nasprotna.”

Apploget; ki je pri križu očitno OK, pri zvezdi pa ne.

BTW kdo določi, kaj je osnovni & prvotni pomen?

Jure,

pri osamosvojitvi Slovenije gre za izrecno nasprotje starim vrednotam, ki jih simbolizirajo državni simboli SFRJ, ne pa križ, polmesec in kraljica. Gre za izrecno nasprotje Jugoslaviji, ki ni delovala kot pravno urejena država in so se v njej hudo kršile človekove pravice. Tako je zapisano v Temeljni ustavni listini in Deklaraciji ob neodvisnosti, zato je ustavno sodišče moralo temu slediti bolj dobesedno kot pa v primeru katerih drugih spornih simbolov. Ni bilo namreč slučajno, da je bila ravno rdeča zvezda izrezana iz slovenske zastave in ustave.

@ervinator

“simbolizirajo državni simboli SFRJ”

zvezdo je predhodna in vsebinsko presega “državni simbol SFRJ”

“zato je ustavno sodišče moralo temu slediti bolj dobesedno kot pa v primeru katerih drugih spornih simbolov.”

Čak, kdaj je ustavno sodišče odločalo o zvezdi ali to prejudiciraš iz nekega drugega primera? Kateri zvezdi? Jugoslovanski? Zvezdi partizanov? Španskih borcev? Sovjetski? OF? Komunistični? Socialistični? Heinekenovi? Zvezdi, ki je še danes uporablja marsikatera evropska komunistična/socialistična stranka?

Klasični case zgodovinskega revizionizma. Žalibog, osvobojena Ljubljana je pričakala pač borce z zvezdo. Častno je in spodobi se, da se jih ne briše in cenzurira – kar zanikovanje, retuširanje, da so se pač borili pod tem simbolom, pač je.

DL, danes (ja, DL):

“Očitno si pred letom 1991 nihče ni prizadeval niti izgubil življenja za domovino. Slovenski narod si je stoletja prizadeval ravno za to, obstati, preživeti in izbojevati neodvisnost. Čemu torej kmečki upori, boji s Turki, slovensko taborsko gibanje, boji Slovencev na Soški in Solunski fronti, TIGR-ovci in Maistrovi borci, upor slovenskih vojakov pri Judenburgu, vse do NOB, upora proti fašizmu in nacizmu, formiranje slovenske vojske, osvoboditve in ustave FLRJ, ki nam je prinesla ustavno in neodtujljivo pravico do samoodločbe in odcepitve, ki smo jo udejanjili s samoodločbo 1990 in leta 1991 ob kratkem konfliktu in z minimalnimi žrtvami. In za ta ideal je padlo za domovino gotovo nekaj sto tisoč Slovenk in Slovencev, ki so s svojimi življenji in krvjo tlakovali pot v samostojno in neodvisno državo slovenskega naroda.”
http://www.lista-virant.si/index.php?page=news&item=9&id=457

Ja, DL pač pojasnjuje tisto, kar je vsakemu, ki malce pozna zgodovino, jasno: atribute državnosti, kot jo poznamo danes, je Slovenija dobila v ustavi SFRJ, torej ustavi federalne entitete, katere temelje je postavil NOB. Slednji je potekal pod rdečo zvezdo, pod vodstvom komunistov.

Da bi zdaj radi revizionisti, kot je Luka, ta odločilni, nacionalno-komunistični aspekt evolucije slovenske državnosti izbrisali, kaže, da je njihov interes predvsem v restavraciji klerofašizma in ne bolj kakovostnem zgodovinopisju.

Zanimivo je tudi, da DL omenja kmečke upore. Ti seveda niso imeli toliko političnega značaja, saj so bili v bistvu socialna revolucija: upor proti fevdalističnemu redu, kjer je bogatela peščica, drugi pa so si morali v potu svojega obraza lomiti hrbet za ljubi košček kruha.

Šele NOB je v zgodovini slovenstva prvič združila politične, nacionalistične interese s socialno revolucijo, uporom proti imperialističnemu kapitalizmu.

Ironija je, da ima DL v svojih vrstah kar nekaj neoliberalnih skrajnežev, zagovornikov politik siromašenja ljudstva , ki bodo prej ali slej zanetile novo revolucijo.

Očitki o revizionizmu s strani zagovornikov rdeče zveze in Titove diktature so mi smešni. In ja, ustavno sodišče je v presoji o poimenovanju Titove ceste sklepalo v zaporedju logičnih korakov, presojalo je pomen simbolov države SFRJ. To, da so rdečo zvezdo uporabljali tudi v drugih diktaturah in kot zaščitni znak na pivu, ni odločilno. Ključno je, da je bila rdeča zvezda eden temeljnih simbolov SFRJ, ravno zato pa je bila iz slovenske zastave in ustave izrezana ob slovenski osamosvojitvi.

Ja pa saj ni nobene panike, nobeden ne zahteva, da obeleževanje slovenske državnosti poteka pod Titovim portretom in rdečo zvezdo. Gre samo zato, da se poleg zvezde ne izreže tudi spomina in priznanja tistim, ki so skupaj s Titom in rdečo zvezdo v okviru SFRJ postavili temelje za slovensko državnost.

Nacional-komunizem ima za samostojno Slovenijo pač veliko več zaslug kot klerofašizem.

Ervinator seveda ve, da smo vsi njegovi nasprotniki “zagovorniki rdeče zvezde in Titove dikature” in da to zahtevamo.

Kako debatirati s intelektualno tako nepoštenim človekom? Z večino Janševih podpornikov sploh nima smisla debatirati, edino kar tvegaš je mentalne okvare, če so slučajno nalezljive.

Gustinčič ima v novi Mladini fajn zapis na to temo.

Nik, nobenih svojih nasprotnikov ne vidim, razen če se sam tako deklariraš. Vidim pa, kdo želi debatirati in kdo samo uničevati debato. Če želiš debatirati, podaj še kakšen argument, ne pa samo žalitev. Hvala.

Nehajte ga fotrat!

@Jure: Seveda je osvobojena Ljubljana pričakala borce z rdečo zvezdo. Je to kakšen normativni argument? Nekateri, ki so maja 1945 veselo mahali z rdečimi zastavami, so se že nekaj mesecev ali let kasneje znašli v komunističnih zaporih in koncentracijskih taboriščih (najbolj tragični primer: Črtomir Nagode).

@Janko: Hvalabogu to, kar misliš ti, nikogar ne zanima in za prihodnost našega zgodovinopisja ne bo imelo nobenega pomena.

Saj ravno to je težava, Luka. Zgleda, da dejstva nikogar ne zanimajo več, v zadnjem času pa tudi v našem zgodovinopisju nimajo nekega velikega pomena.

Katolibanska restavracija je v polnem zagonu, čakamo samo še poimenovanje kakšnega trga po Rupniku ali Rožmanu, da se bo lahko ustavno sodišče končno izreklo o naravi nacističnega režima in njegovih voljnih pomagačev. Tukaj bodo verjetno mladi upi slovenskega zgodovinopisja sodnikom v veliko pomoč :)

@Janko
Se strinjam in mislim, da je stvar še hujša, ker kot pravi Nietzsche: (v družboslovju) ni dejstev, so samo interpretacije.