Zgodovinski spomin je način, kako pozabimo

| 17. September 2006 | | Jure

Ervin H. Milharčič je v Dnevnikovi Zeleni Piki objavil zanimiv intervju z izraelsko zgodovinarko Idith Zertal, ki nudi odličen vpogled v izraelsko dušo. Priporočam v branje.

Novi cionistični človek je popolno nasprotje Juda iz diaspore. Evropski Jud je šibak, pasiven, sključen, mešetarski. Je žrtev. Naseljenci v Palestini so ustvarili novo podobo Juda, ki je delavec, vojak, junak, poln moškosti. Oboje je sovpadlo s pomanjkanjem zgodovinske tradicije. Od kralja Davida naprej Judi niso imeli države, niso imeli samostojnega življenja. Zunanja politika in vojska so bili v državah, kjer so živeli Judi, vedno v rokah gentilov. V Izraelu so se prvič v moderni dobi soočili z moderno politiko v svojih rokah in vzeli usodo v svoje roke. Vojaško moč smo uporabili, da smo afirmirali svojo suverenost. Vsak dan posebej, vsak dan znova.

Vojska je postala vrhovna vrednota. Vojaška moč je postala simbol novega judovstva, nove moškosti naroda in neodvisnosti. Vojska je simbol svobode in se nikoli ne more zmotiti. Ta koncept izvira naravnost od Ben Guriona. Vojska je simbol oživitve Juda, potem ko je bil do konca ponižan in skoraj v celoti uničen. Je tudi simbol judovske pravice. Je vseobsegajoči faktor identitete. Gremo na vojno, da potrdimo svoje obstajanje. Vojskujem se, torej obstajam. To je sodobni izraelski razvoj kartezijanstva.