Zasebno je politično

Novička o Janševem plagiatorstvu se je razširila hitro. Vsi jo poznamo in najbrž je nima smisla ponavljati. Zgodba, ki jo je razkrila Mladina, se je razširila po vseh medijih. Novico so postavili v središče mnogi mediji, po mnogih spletnih portalih je ta novička med najbolj komentiranimi. Nanjo so se naglo tudi odzvali Janša in njegovi najbližji sodelavci. Zgodilo se je celo, da je med poročilom o zadevi na oddaji 24ur, prišel na Pop TV odziv samega premiera. Premier, ki že skorajda slovi po svoji aroganci in ošabnih odgovorih, si je – saj ni res, pa je! – vzel čas in se odzval v realnem času.
A zakaj je sploh zadeva tako zanimiva? Janševo predsedovanje vladi je bilo doslej polno raznoraznih škandalčkov in aferic. Zdi se, da so mu bolj koristile kot pa škodovale. Ko so mu ankete javnega mnenja prikazovale upadanje popularnosti, je enostavno naročil svoje ankete in popularnost mu je – saj ni res, pa je! – takoj poskočila. Ko se je izvedelo, da so iz računalnikov SDS zmanipulirali spletno anketo nekega ne ravno najbolj bistvenega medija o neki ne ravno najbolj pomembni temi, je bil odgovor kratek in jasen: nismo prirejali anket, le poslužili smo se sistema, ki ga anketa omogoča. Ko je komentiral draginjo, je omenjal štruce kruha v smetnjakih. Ko so ga vprašali o tajkunstvu njegovega dolgoletnega prijatelja je odgovoril, da ni še jedel zajtrka in da nestrpno pričakuje kosilo. Ošabnost in aroganca mu doslej nista ravno škodovali.
In kako bi bilo lahko drugače. Janša je namreč Just do it! politik. Politik, ki zjutraj vstane in pozno v noč pridno dela za svoj narod. Politik, ki mu na vsakem koraku mečejo polena pod noge, a vseeno vztraja pri svojem trudu. Politik, ki si upa reči bobu bob in ropu rop in ki kot šerif iz kavbojk lovi nepridiprave, ki kradejo narodu. Politik, ki je tako prezaposlen s svojim delom za narodov blagor, da se sploh ne more ukvarjati s predvolilno kampanjo in s svojo izbranko popiti kavice. Kako bi mu lahko škodili aroganca in ošabnost, ko pa gre za politika, ki ima jajca in si upa spraviti stvari v red. Politik, ki je več kot zgolj politik. Politik, ki je – če naj uporabim to nenavadno dihotomijo – državnik.
In najbrž ga je zato ta nepomembna plagiatorska aferica lahko tako udarila po zobeh. Tokrat se ne ukvarjamo s to ali ono odločitvijo vlade, tokrat je v igri sam značaj državnika. Aferica na svoj način razkriva temelj Janševe oblasti. To namreč ni nek politični program, solidna ekipa ali ideološka privlačnost. Temelj Janševe oblasti je Janša sam. In ko se enkrat zdi, da striček Janša ni tako sijajen, kot se nam zdi, pade tudi vse, za čemer stoji. Bolj kot – naštejmo le nekatere – kritike ekonomistov, stavke sindikatov, očitno poslabšanje položaja mnogih državljanov, manipulacije z mediji in anketami javnega mnenja, mu bo morda škodovalo nekaj tako bebavega kot je kopiranje floskul.
Ko so si ameriške feministke nekje v šestdesetih izmislile slogan zasebno je politično, so imele v mislih predvsem na zatiranje, ki se dogaja v lastnem domu, na moč in vpliv, ki se materializira v najbolj intimnih človeških razmerjih. Danes bi morali zadevo obrniti na glavo. Ni zasebno politično, ampak je zasebno vse, kar je od politike ostalo. Kajti politike ocenjujemo le še po njihovih osebnih značilnostih in potezah. In očitno lahko le še osebne zadrege spravijo v tek politiko.