Drugi dom
Zares me mika, zares!
| 3. april 2008 | Slovenija | Jure
Kocka je padla. Padala je že nekaj časa, kar pozornim bralcem teh zapisov najbrž itak ni moglo uiti. Če se gremo politični punditry, strankarskih simpatij pač ni mogoče ali zaželeno dolgo skrivati. Odločitev, da simpatizerstvo tudi formaliziram, kljub temu ni bila povsem lahka. Drugače v krajih, kjer je politika po ljudski modrosti že od nekdaj sopotnica najstarejše obrti, itak ne gre. Še težje je v teh časih, ko se je delitev na naše in vaše zajedla v vse družbene pore in zaostrila do skrajnosti. Naši in vaši mediji, naši in vaši novinarji, naše in vaše novinarske nagrade, naši in vaši umetniki, naše in vaše fakultete, sindikati,… V takem okolju je vstop v politično stranko podoben tetoviranju; hudiča se zlepa ne moreš več znebiti.
A nekaj je potrebno storiti.
Najlažje bi bilo seveda sedeti na kavču, čakati jesen, potem pa bentiti nad rezultatom. Udobna pozicija, ki navidezno nič ne stane. Udobje, ki si ga po mojem trdnem prepričanju Slovenija ne more več privoščiti. Štiri leta bodo več kot dovolj. Imeli so šanso in jo fenomenalno, spektakularno zaigrali. Še najbolj dobrodušna, desnici naklonjena analiza ne more zaključiti, da je Slovenija danes upravljana, vodena bolje kot prej. Oprostite, ampak zaslužimo si več.
Zakaj Zares? Mnogo razlogov; malo zaradi tega, ker me Borut pač nikoli prav zares ni uspel prepričati. Čeprav bi ga v vsakem trenutku in brez oklevanja postavil pred Janšo, že zaradi upanja, da prinaša manj tiste oblastniške arogance, preračunljivega političnega cinizma, sem hkrati prav tako vesel, da Borut ni edina možnost, ki je na voljo nekoliko bolj levo usmerjenemu volivcu. Da je odločitev pravilna, redno potrjuje lokalni krožek kvazi libertarcev, ki se že nekaj časa prav patološko ukvarja z Zaresom in njegovim predsednikom. Če kvazi libertarce, od razgledov, največje živeče slovenske žurnalistke do tistega spletnega publicista, ob Zaresu popade jako zabavna izguba še tiste malenkosti razsodnosti, je odločitev nedvomno pravilna.
Tako, pa je zunaj. Ostanite še najprej z nami. Vse neumnosti, zdrsi in morebitne svetle točke pa so seveda še vedno povsem in samo moje, strankarska izkaznica gor ali dol.
LP,
Jure
(Še brez glasov)
Loading ...
dobrodosel :)
Ali je ta zapis odobril Golobič?
Kdo naj bi bili kvazi libertarci? Kdo so potem pravi libertarci?
V LDS?
Res upam, da razlog za tvojo odločitev nista bila poprdevanje Štiha in onaniranje Judove. Tega se rešiš tako, da po sranju vodo potegneš.
No, ja. :) Svoje simpatije si kazal že nekaj časa, tako da ni to nobeno presenečenje.
Kar se pa tiče libertarnosti… V evropskem kulturnem in političnem prostoru so bili libertarci vedno drugo poimenovanje anarhistov. V Italiji, Franciji in Španiji anarhistična gibanja še vedno uporabljajo oznako libertarci. Kar pa nima nobene veze z ameriškim izvoznim artiklom, obujanjem ekonomskega liberalizma 19. stoletja, ki se je okitil z oznako libertarec. Ta politična kreatura ima še največ veze z De Sadovimi libertinci. :)
In kaj te je prepričalo? Ne navajaš niti enega otipljivega razloga.
1. Ni presenečenje. Kot so porekli že mnogi: Politika je zadnje pribežališče nekaterih, zlasti FDVjevcev :)
2. Če smem izkoristiti izbruh tvoje transparentnosti: a se da zvedeti, v kateri volilni enoti in volilnem okraju naj bi kandidiral? In zakaj ne? :)
3. Kot je opazil že en X, nisi podal enega samega razloga, zakaj prav ZARES, ampak si šel po načelu eliminacije. Za gorečega člana precej čudno, najverjetneje je razlog v točki 1.
Veliko uspehov želim.
Če se ne motim je v stranki ZARES tudi gospod Rop. Hvala.Upokojenci imamo še kar dober spomin.
“Upokojenci imamo še kar dober spomin.”
khm…
Nič ne boli in vsak dan izveš kaj novega!
Če se pa motim pa toliko bolje za stranko!
Na vprašanje ne boš odgovoril? Je že konec transparentnosti? :))
Ma Jure ti si pojava. Si mogoče bral Februarski izvod Katedre intervju z g. Golobičem.