Drugi dom
Zanemarjanje ekonomskih dejavnikov pri debati o rodnosti
| 29. november 2006 | Slovenija | jaka
Ukrepe za povečanje števila rojstev je treba utemeljiti na drugih dejavnikih, ne na omejevanju pravice do splava. Predlog strategije povsem zanemarja, da je zmanjševanje rodnosti v Sloveniji predvsem posledica ekonomskih dejavnikov in da je to problematiko zato mogoče reševati zlasti z ekonomskimi spodbudami. Najprej je treba vzpostaviti ugodne razmere, da si bomo zaželeli več otrok. Svoje otroke želimo roditi v prijazno okolje in želimo jim ponuditi najboljše. Samo zaželeni otroci in otroci, ki bodo deležni dobre vzgoje in odlične izobrazbe, bodo lahko kakovostno pripomogli k dvigu naše skupne blaginje.
Pomembni so trije sklopi vprašanj. Prvi se nanaša na dostopnost do stanovanj.
Drugi sklop se nanaša na ukrepe, povezane s trgom dela oziroma z zmanjševanjem diskriminacije pri zaposlovanju in napredovanju med ženskami in moškimi ter pri spodbujanju vključevanja mladih mater po porodu nazaj na delo.
Tretji sklop vprašanj pa se nanaša na spreminjanje družbene zavesti o pomenu otrok. Potrebna bi bila celostna, premišljena in taktna komunikacijska strategija, ki pa ne bi smela temeljiti na katoliški dogmatiki, ampak predvsem na ozaveščanju javnosti, da so otroci naše največje družbeno bogastvo in naše edino socialno zavarovanje. Če ne bomo imeli dovolj otrok, bodo naše pokojnine mizerne in ne bomo si mogli privoščiti zdravstvenih storitev na stara leta. Zelo kruta logika.
J. P. Damijan v Financah
(Še brez glasov)
Loading ...
se strinjam, bi pa problematiziral tretjo točko. kar naenkrat je celotna slovenija prepričana, da mladi nočejo otrok, da so problematične vrednote, do se ženske jake karieristke, ki bi dale vse za dober job. pa kje to piše? a je bila opravljena kakšna raziskava na to temo?
strinjam se, da je danes odločitev, da otrok ne boš imel, manj stigmatizirana kot nekoč, malo pa dvomim, da je to večinski pogled med mladimi (ali pa poznam napačne ljudi?). prej sta problematični prvi dve točki. navdušenje nad družino in družinskim življenjem (sociološko dokazano) pač trči ob kruto realnost in želje se prilagodijo zmožnostim.
če pa bi se po nekem čudežu le pokazalo, da so problematične “vrednote”, pol smo pa itak in deep shit in pomaga samo že uvoz. Tako temeljne vrednote se ne spreminjajo iz danes na jutri, gre za več desetletja dolg proces, ki ga še tako dobra komunikacijska strategija ne more dirigirati.
Priporočam knjigo Freakonomics, kjer avtorja z statističnimi modeli dokazujeta, da je odločitev Roe vs. Wade leta 1972 najbolj pripomogla k zmanjšanju kriminala v ZDA in pripomogla k uspehu ekonomije v 90′.