Drugi dom
Zakon o koncesijah v zdravstveni dejavnosti
| 11. januar 2007 | Razno | Hirkani
Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo osnutek zakona, ki določa merila za pridobitev koncesij v zdravstvu. Zakon o koncesijah ureja postopek podeljevanja koncesij, razmerja med javnim zavodom in koncesionarjem ter tudi prenehanje koncesijskega razmerja. Zakon uvaja status svobodnega zdravnika specialista, ki bo z izvajalci storitev pod določenimi pogoji prosto sklepal pogodbe. S predlaganim zakonom naj bi dosegli učinkovito izvajanje javne službe, pregledno in konkurenčno podeljevanje koncesij in samostojno delo zdravnikov specialistov v okviru javne službe v zdravstveni dejavnosti.
- RTV SLO: V razpravi zakon o koncesijah
- 24ur.com: Usklajeno podeljevanje koncesij
- Delo.si: Zakon o koncesijah do konca poletja?
- Na spletnih straneh gibanja za ohranitev javnega zdravstva, pa so objavljene pripombe na zakon in postopek in konkretne zahteve.
(Glasov: 2 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
meni je najbolj zanimivo tole:
“Gibanje opozarja, da določila Zakona o trajanju koncesij in možnosti njihovega prenosa (tudi na direktnega potomca) omogočajo, da bodo koncesije prešle v dedno last in bodo tako bistveno zmanjšana možnost državljanov in državljank Slovenije, da se svobodno odločajo za poklic zdravnika in zdravnice.”
KAJ??????
dedovanje? pa saj se hecajo?
LOL! Toliko o “socialni mobilnosti”.
38. člen
(prenos koncesijske pogodbe ali določitev začasnega prevzemnika s strani koncesionarja)
(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem pristojnega organa koncedenta. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.
prvi stavek je ok
drugi je povsem neprimeren! ni nobene potrebe (celo nasprotno!), da imajo dediči sploh možnost dedovanja pravic in obveznosti, četudi morajo za to pridobiti dovoljenje.
lepo naj se postavijo v vrsto kot vsi drugi.
5.člen
(trajanje koncesije)
(1) Koncesija se podeli za določen čas, ki ni krajši od 7 in ne daljši od 25 let (rok koncesije).
38 .člen
(prenos koncesijske pogodbe ali določitev začasnega prevzemnika s strani koncesionarja)
(5) Po dokončnosti dovoljenja za prenos koncesije koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo po enakimi pogoji, kot je sklenjena prvotna koncesijska pogodba, prvotna koncesijska pogodba pa se ustrezno spremeni ali sporazumno razveže.
zgleda, da je dedovanje zelo olajšano (že s 1. stavkom 1. točke 38. člena, drugi stavek se nanaša na pravne osebe), saj koncendent, ko je enkrat sporazum o prenosu dosežen, le stežka prepreči prenos:
(3) Pristojni organ koncedenta lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, da:
prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije;
je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 2. do 5. alineje prvega odstavka 50. člena tega zakona;
če zaradi bistveno zmanjšanega števila prebivalcev ali drugih populacijskih sprememb, zaradi katerih se je možno zmanjšala potreba po opravljanju zdravstvenih storitev, na mestu v javni zdravstveni mreži, ki je predmet koncesije, ni več potrebno izvajati javne zdravstvene službe.
torej, če je sine tudi doktor, skoraj ni verjetnosti, da ne bi dedoval koncesije.
bravo!
kaj je naslednje? monarhija?
tudi če ni doktor, lahko ata lepo ustanovi podjetje, sinetova firma bo lepo univerzalni pravni naslednik fotrove firme, pa lahko potem sine zaposli svojega dohtarja, ki itak ne bo dobil koncesije, saj je ta za določeno območje že podeljena fotru (sinetu).
briljantno! čista fevdalizacija
kot da to v slovenskem zdravstvu že itak ni problematično. dermatologijo na KC tako že desetletja vodijo člani ene familije.
bolj me sicer zanimajo problemi povezani z razprodajo zdravstvene infrastrukture etc.
zgleda, da je namen zakona uvesti konkurenco v javno zdravstvo. zasebniki bodo namreč lahko najeli prostore v javnih zavodih ter tako konkurirali “javnim” zdravnikom na področju primarnega zdravstva.
fajn bi bilo kak komentar od hirkani prebrat, ker se spozna na to … vprašanja, ki se mi porajajo:
1. a bodo koncesije po tem zakonu tudi za specialistično dejavnost?
2. zakaj bi bilo povečevanje konkurence znotraj javnega zdravstva problematično?
Shotokan, zaradi teh razlogov, mojega komentarja ne bo. Ta hip sem preveč razkurjena, moram prespat. Je pa na straneh ohranimo.si večina povedanega.
1. naslov zakona?
2. konkurenca je smiselna, če pomeni a) večjo kakovost in/ali b) nižjo ceno
ker so tako privatniki kot javni zdravniki plačani enako, je težko pričakovati a, b pa sploh ne…
sicer pa tudi jaz čakam hirkani, da se oglasi
“Shotokan, zaradi teh razlogov, mojega komentarja ne bo.”
ah, daj no hirkani. kaj pa tole? http://www.sta.si/os.php?s=s&id=1123726
nič veselja, al kaj?
Jure, pri meni, en post niže, je tudi tvoj link pojasnjen. Ampak to, kar trenutno doživljam, naj ne bi vplivalo na moje mišljenje o Zakonu o koncesijah, zato se komentarjev vzdržim.
sorry, upam, da se bo vse o.k.
ok, i get you, hirkani, samo ni mi jasno, na kak način ta zakon vodi v divjo privatizacijo. ker zgleda, da bodo lahko koncesionarji le najeli prostore v javnih zavodih, pri čemer bodo za svoj račun sprejemali bolnike. sicer ne vem, kakšen bo način plačevanja zasebnikov (glavarina?), ampak se mi zdi, da se bo zasebnik bolj potrudil za svoj račun, da s kvalitetno storitvijo (in za isti denar, kar se države tiče) čim več pacientov spelje “javnim” zdravnikom.
če pa bodo lahko firme kar kupovale infrastrukturo, potem pa bo to zamenjava javnega monopolista z zasebnim, kar zna biti res divje (in dražje).
“kakšen bo način plačevanja zasebnikov (glavarina?), ampak se mi zdi, da se bo zasebnik bolj potrudil za svoj račun, da s kvalitetno storitvijo (in za isti denar, kar se države tiče) čim več pacientov spelje “javnim” zdravnikom.”
sistem plačevanja je isti: nekakšna glavarina (zato se ti splača recimo bolnika čim prej iz postle vrečt in čim manj preiskav narediti)
kvalitetno storitvijo; kar bo lahko bolnik ocenil na podlagi česa? širine nasmeha?
Res na hitrico… Tole se je zgodilo mojemu sodelavcu nekaj dni nazaj: Šel je na rutinsko operacijo v zasebnem sanatoriju. 16 ur po operaciji z enourno klasično narkozo so ga poslali brez spremstva domov (taxi). Zaradi poslabšanja stanja je klical k dežurnemu zdravniku koncesionarju. Odgovor… naj gre na urgenco! Smetano poberejo, zaplete pa naj rešuje javno zdravstvo.
tudi prijaznosti se pacienti verjetno ne bi branili, kenede? verjetno se da tudi oceniti, kateri zdravnik se pacientu posveti, dober glas pa seže v deveto vas. tako da tukaj je konkurenca več kot dobrodošla.
ker bo država krila samo obseg storitev iz obveznega zavarovanja, je zasebništvo ne bo stalo več. drugače je s pacienti, ki jim bodo verjetno zasebniki uturili kakšne dodatne (in nepotrebne) storitve, ki jih bodo krile zavarovalnice.
če tehtam med več prijaznosti ali kakšna preiskava več, osebno raje izberem drugo
na sloves pa se spet ne bi zanašal preveč; posameznik preprosto nima znanja, da bi ocenjeval, kaj je potrebno/nepotrebno/nujno… pa če se dohtar še tako lepo in dolgo pogovarja z njim
potreben bi bil torej vsaj nek nadzor nad izvajanjem; hirkanijen primer govori, da tega nadzora ni.
preprosto mi ni jasno, kaj bistvenega sploh pridobimo s tem. kateri ključni problem slovenskega zdravstva s tem rešimo. pomanjkanje nasmehov? hm?
mimigrede še nekaj o švicarskem sistemu, ki se je tukaj že omenjal:
http://www.oecd.org/document/47/0,2340,en_2649_201185_37562223_1_1_1_1,00.html
sistem financiranja v sloveniji:
primarna raven: 50% glavarina + 50% storitve
specialisti: 100% po storitvi
bolnice: po številu odpuščenih primerov
še link:
http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/2E4428989813AEA0C1256D34002865ED
pa tole je tudi dober tekst
http://www.ohranimo.si/newsdetail.php?id=26
dopolnilo k sistemu financiranja:
v bolnišnicah je enota primer s standardno ležalno dobo. ta sistem je v sloveniji v hipu zmanjšal zasedenost postelj, ker se bolnici izplača, da se bolnika čim prej in s čim manj dela znebi. če je recimo bolnik v bolnici dlje, kot je standard, so stroški na bolnici
pri primarni ravni je glavarina glede na število bolnikov, ki so si dohtarja izbrali za osebnega zdravnika
pravi hec pa je plačevanje po storitvah, ki spodbuja skrb za “lažje” primere, ki so stroškovno/časovno bolj učinkoviti, težji, kjer pa so lahko komplikacije, pa so breme