Drugi dom
Zakaj Gaspari jezi Bajuka?
| 31. januar 2007 | Slovenija | shotokan
Finančni minister Andrej Bajuk je samoljuben mož. Dobitnik prestižne nagrade revije The Banker je tako v torek na srečanju s svojimi kolegi iz EU v Bruslju poudaril, da mora biti Evropska centralna banka (ECB) neodvisna, medtem pa je ta isti Bajuk globoko vpleten v poskus demontaže guvernerja Banke Slovenije (BS) Mitje Gasparija kot kandidata za nadaljnje vodenje BS. Razlog? Projekcije javnofinančnega primanjkljaja, ki se ne skladajo z Bajukovimi. Poglejmo, kaj BS piše v domnevno spornih, novembrskih projekcijah:
Glede na verjetno gibanje prihodkov, se trenutna rast odhodkov izkaže za absolutno nevzdržno. Ob takem tempu rasti bi bila Maastrichtska meja prečkana že v letih 2008 ali 2009, v letu 2010 pa bi javnofinančni primanjkljaj dosegel vrednosti med 4% in 5% BDP.
Isti mesec, ko je BS izdala svoje projekcije, je v Državnem zboru (DZ) potekala razprava o spremembah proračuna za letošnje leto in dopolnitvah proračuna za leto 2008. Nič pretresljivega se ni zgodilo, DZ je najprej kot po tekočem traku zavrnil dopolnila opozicije in potem stvar poštempljal. Le dva tedna kasneje, že v veselem decembru, pa ta isti Bajuk v Bruselj v skladu z določili evropskih uredb o nadzoru javnih financ članic območja evra poslal t.i. program stabilnosti Slovenije, v katerem pravi:
Poleg tega bo Vlada financirala predvideni povečan obseg investicij v železniško infrastrukturo, vendar se bo raven javnofinančnih odhodkov v BDP kljub temu znižala za 4,0 % v istem obdobju. Posledično se bo primanjkljaj širšega sektorja države ohranjal na ravni okoli 1,6 % BDP v letih 2007 in 2008, nato pa se bo znižal na 1 % BDP v letu 2009.
Kaj je tukaj tako zanimivo? Prvič, manj pomembno: Bajuk je v Bruselj poslal načrt zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja, ki bo letos zahteval rebalans proračuna zaradi železnic - čeprav le dva tedna prej v DZ o tem ni imel nič za povedati. Takšni posegi v izključno proračunsko pristojnost DZ kažejo na to, da Bajuk v DZ ne vidi foruma za proračunsko debato, ampak glasovalni stroj, ki bo potrdil njegove načrte, za katere DZ izve iz dokumentov, že poslanih v Bruselj. Ena zgodba za doma, druga za Bruselj.
Drugič, bolj pomembno: Bajuk nonšalantno obljubi, da bo leta 2009 javnofinančni primanjkljaj znižal na odstotek BDP. Ne le, da Bajuk s tem zategovanje proračunskega pasu nalaga prihodnji vladi - tej se mandat izteče leta 2008 -, napoveduje tudi veselo trošenje v predvolilnih letih. Kdorkoli bo torej izvoljen na volitvah leta 2008, se bo moral ukvarjati s “sanacijo janševine”, kakor se je ustrezno izrazil poslanec LDS Milan M. Cvikl.
Kakor kaže Tabela 3.3. v programu stabilnosti, naj bi cilj enoodstotnega primanjkljaja naslednja vlada dosegla z znižanjem javne porabe za 1,8 odstotka BDP (iz 44,4% na 42,6%) oz. za 600 milijonov evrov in to v enem letu! Glede na to, da je variabilnega dela proračuna samo za eno milijardo evrov, se mi to ne zdi realno. Kot je razvidno iz tabele, namerava vlada šparati predvsem pri socialnih transferjih in zdravstvu, pri tem pa Bruslju pojasnjuje, da je bila
sprejeta davčna reforma, ki znižuje raven prihodkov širšega sektorja države
Davčna reforma je z znižanjem progresije koristila predvsem visokim zaslužkarjem, medtem ko so plače navadnih delavcev ostale nespremenjene. Še več, poleg za leto 2009 napovedanega krčenja socialnih transferjev, je Bajuk proračun za leto 2008 pripravil na osnovi povišanja DDV, ki je seveda regresivni davek (glede na dohodek), saj najbolj po žepu udari ravno tiste z nizkimi dohodki.
Če povzamemo: vlada je z davčno reformo najprej dala bogatim, nato pa Bruslju obljubila, da bo izpad javnofinančnih prihodkov uravnotežila z višjim DDV in znižanjem socialnih transferjev. Bajuk torej daje bogatim in jemlje revnim. Ampak kaj ima to opraviti z Gasparijem?
Predvsem to, da je BS podobno kot Evropska komisija slovenske načrte označila za premalo ambiciozne, saj ne predvidevajo zmanjševanja primanjkljaja v predvolilnih letih - ki so po vrhu še debela leta visoke gospodarske rasti, primerna za proticiklično fiskalno politiko - 2007 in 2008, vso težo pa prelagajo na leti 2009, kar je nerealno. Primerjajmo januarsko oceno slovenskega programa stabilnosti s strani Evropske komisije:
Tveganja, povezana s proračunskimi cilji, se bodo vzajemno uravnala leta 2007 in 2008, vendar se bodo tudi povečala leta 2009. Proračunska naravnanost v programu zato morda ne zagotavlja izpolnitev srednjeročnega cilja leta 2009.
Zato Svet poziva Slovenijo, da: (i) izkoristi ugodne gospodarske pogoje ter pohiti z doseganjem srednjeročnega cilja z osredotočenjem prizadevanj glede prilagajanja na začetek obdobja;
in tisto s strani BS:
Upoštevaje v tem gradivu predstavljene fiskalne projekcije se bo v naslednjih dveh letih strukturni primanjkljaj povečal in presegel mejo 2% BDP. To pomeni, da v obdobju projekcij ne bo doseženo približevanje srednjeročnemu cilju, ki je postavljen kot strukturni primanjkljaj (brez začasnih ukrepov) v višini 1% BDP.
Podobnost seveda ni naključna: če upoštevamo, da Bajuk naslednji vladi nalaga neizvedljivo zmanjšanje porabe za 1,8 odstotka in šele v primeru uspešnega znižanja pričakuje enoodstotni primanjkljaj v letu 2009, potem v primeru neuspešnega znižanja vidimo primanjkljaj pri 2,8 odstotka leta 2009 (1% + 1,8%), kar je nevarno blizu še dovoljene meje v območju evra. Če upoštevamo še bolj optimistične projekcije gospodarske rasti v programu stabilnosti od tistih v projekcijah BS (4% v. 3,5%), potem so opozorila BS še kako na mestu.
Če že Bajuk eno govori Bruslju, drugo pa Slovencem, potem ni čudno, da bo vljudno vzel na znanje opozorila Bruslja, domače kritike pa bo skušal po udbovsko zatreti. Gaspari je tako žrtveno jagnje na oltarju fiskalne nesposobnosti kvazi-reformistične janšistične vlade, ki bogatunom tlači denar v žepe, poštene delavce pa stiska za vrat.
(Glasov: 4 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
“naj bi cilj enoodstotnega primanjkljaja naslednja vlada dosegla z znižanjem javne porabe za 1,8 odstotka BDP (iz 44,4% na 42,6%) oz. za 600 milijonov evrov in to v enem letu! Glede na to, da je variabilnega dela proračuna samo za eno milijardo evrov, se mi to ne zdi realno.”
jao
na več vprašanj, katere konkretne ukrepe načrtuje v letu 2009, bajuk ni želel odgovoriti. gre se skrivalnice z volilnim telesom, ki bo za svojo naivnost vsekakor dobilo račun.