In če bo Zoki še naprej mešal drek namesto malte, se bom čez dve leti fiktivno preselil v MOL. Da bom lahko glasoval proti njemu.

Jaz pa mislim, da bo v nedeljo zaradi splošne zmede volilna udeležba podobna referendumski.

Potem si pa lahko mislite, kakšni bodo rezultati, če bodo volili samo kmečki očati na poti v oštarijo in mamce na poti od maše: NSi in SLS!

o Pahorju ta teden ne bom, ker si – kljub vsemu – želim, da v nedeljo pač zmaga. Bom stisnil zobe.

O Odmevih, pri katerih lahko zaspim; to seveda ne pomeni, da smo vsi složni in veseli, ena taka totalitarna enost; gre predvsem za to, da politično življenje ne temelji na usodnih izrednih sejah in razpravah, kjer se malodane odloča o biti ali ne biti (patria, janševo odstopanje, protitajkunska gonja…), kjer se politični konflikti ne strukturirajo kot boj med absolutnim dobrim in slabim, kjer se gre na vse ali nič, kjer se razlage dogajanja konstantno postavljajo na temelje teorij zarot, kjer se še vedno, tudi leta 2008, kar naprej osamosvajamo, kjer politiki in njihovi razumski podtaknjenci ne bi konstatirali, da je ta narod potrebno “normalizirati”, “kulturno preoblikovati… kar je baje invaliden po 50+12 letih…

take stvari… normalnost… kjer se pa pol lahko po mili volji kregamo, kakšen proračun bi radi imeli. Ampak naj bo tak ali drugačen, jutri bo še zmeraj nov dan, ne pa potop demokracije in države.

Približno tako kot tisti Nemci, ki so leta preživeli v neposredni bližni konclagerjev, ko pa so dobili po glavi, pa so se čudili in vili roke nad milijoni mrtvih, ki so jih poklali pred njihovimi nosovi.

Po objavljenih anketah sodeč je več kot polovica volilnega telesa razdeljena med dve največji stranki in ta del volilnega telesa ne voli razumsko, temveč ideološko ter za in proti. Ta večinski del volilnega telesa na obeh polariziranih straneh ne postavlja ekonomskih, socialnih, demokratičnih in drugih zahtev.

Zakaj Pahor in ne Janša?? je sedaj vprašanje v večinskem delu volilnega telesa. Saj res, le zakaj ? Zakaj nihče volivcem vse do danes še ni argumentirano odgovoril na to vprašanje, ki ga zastavljajo že lep čas. In s čim je Pahor v preteklih štirih letih prepričal ?? S tem, ko se je šel neke čudne koalicije z Janšo, ko je v najbolj kritičnih političnih, gospodarskih in socialnih trenutkih nastopal neodločno, spravljivo in vse prevečkrat opravičeval nerazumne poteze aktualne oblasti ?? Ko se nikoli ni jasno opredelil do določenih aktualnih družbenih in političnih dogodkov, ko v najbolj delikatnih trenutkih ni imel hrabrosti stopiti pred slovensko javnost in jasno ter glasno in nedvoumno izraziti svojega nestrinjanja in se s političnimi sredstvi upreti metodam aktualne oblasti ???
Mar res še nihče ni spoznal, da slovensko volilno telo ne mara cincarjev in neodločnežev. Nagrajuje pa žrtve. Takšne in drugačne.
Pahor slovenskih volivcev ni prepričal z zgodnjo najavo svojega premierstva in potem še manj s predstavitvijo svoje "ministrske " ekipe. S to še pravzaprav najmanj. Ni jih prepričal s svojim obsežnim programom, ki ga niti prav predstaviti ljudem ne znajo in ljudje v njem ne vidijo prav nobenih obetov za boljši jutri.
Dobrih 40 % ljudi na meji socialne vzdržnosti in velik del teh že krepko pod njo. S čim jim je Pahor v tem predvolilnem časi vlil vsaj malo upanja, da bi pod njegovo oblastjo lahko bilo boljše? Da se bo njihova in njihovih družin agonija končala ter da bodo lahko malo bolj svobodno zadihali in vsaj svoje nujne življenjske potrebe nekako pokrivali iz meseca v mesec.
Od ljudi ( volivcev ) ne moremo enostavno zahtevati, da se podajo v neznano, če za kaj takega nimajo prav nobenih zagotovil, da jim bo ta nova pot prinesla kakšno korist. Samo sklicevanje na nujne spremembe, o koristnosti teh sprememb in kaj bo mali človek od tega imel pa nič, je daleč premalo, da bi se volilna tehtnica nagnila bolj odločno v Pahorjevo stran.
Še teden dni in prišel bo trenutek obračuna izgubljenih priložnosti. Če bodo na levici pametni, bodo lahko iz drobtinic sestavili pogačo. Kako pa jo bodo potem razdelili pa je že problem politične modrosti in investicije v prihodnost.
Obstaja pa velika verjetnost, da bomo Slovenci v naslednjih štirih letih morali doživeti svojo katarzo, ki smo jo še ne tako dolgo zahtevali od drugih, in se končno strezniti ter ugotoviti, da se od ideologij in politikantskega leporečja ne da živeti. Da pa bi to spoznali, pa nujno rabimo še najmanj štiri Janševa leta.