Zadovoljen/nezadovoljen

S politiko je križ; občasno me zagrabi občutek, da morda pa se tokrat res kaj premika, a že naslednji trenutek popolnoma obupam.

Na domačem terenu me (še vedno) navdušuje Zares. Edina stranka, ki se je oglasila ob pokolu v Gazi, vsi drugi so bili tiho. O naši zunanji politiki, ki je bila bolj ameriška od ameriške, raje ne bi, ker me zgrabi sveta jeza. Hlapci. V Mladiki še vedno živi duh Dimitrija Rupla…

Po volitvah so mnogi govorili, da bo Golobič ponovno glavni kadrovik, Pahor pa le lutka. Danes že lahko rečemo, da temu ni tako; Zares je kot edina stranka vladne koalicije zagnala alarm, ko se je nakazala pot prejšnje vlade. Če bi glasove Zaresa pohopsala SD, bi danes uživali v neizmerni partnerski ljubezni med Pahorjem in Janšo. Sama idila – sama razdelitev fevdov in sinekur. Enotni v zmagi.

Tuj teren je seveda obvladovala Gaza, kjer pa me že nekaj časa grabi čisti obup. Lahko objavim na desetine člankov, ki pojasnjujejo ozadje in zgodovino konflikta, vedno je vse skupaj en sam ništrc. Še vedno gledam ljudstvo, ki ga je realpolitika obsodila na trpljenje brez konca in kraja. Koliko fotografij mrtvih, izmaličenih otrok s potrganimi udi bi bilo potrebno videti, da bi tisti, ki lahko, udarili po mizi? Brez skrbi, ne bodo. Kot lokalne zločince skrbi “zloraba” otrok na demonstracijah v “civilizirani Evropi”, ne pa tudi zločinsko pobiti Palestinci, tako je tudi nasploh usoda Palestincev samo ena izmed spremenljivk v globalni enačbi. In bolje ne bo nikoli.

15021-4cid_00b601c920a8377419c00300a8c0home1
081227-abunimah-gaza
13781-2-1
1
45months
94910472-1
13781-2
r11887187691

Češka, Nemčija, Romunija in Slovenija pa so takrat izvozile v Izrael za 23,5 milijona evrov lahkega orožja, kot so bombe, mine in druge eksplozivne naprave, piše v poročilu. razgledi.net

Mene je sram.