volitve kot javnomnenjska raziskava

Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Peterle je od nespornega favorita postal veliki poraženec. Vzporedno z njegovim padcem poteka padec vladajoče koalicije. Turk je zmagal na krilih protivladnega razpoloženja. Če bi v drugi krog prišel Gaspari, bi verjetno ravno tako premagal Peterleta. Pahor je očitno pokazal dober občutek za politične odločitve, ko se je odločil, da bo namesto sebe poslal v predsedniški boj relativno neznanega Danila Turka. Vendar tudi Pahor jezdi na nezadovoljstvu z vlado Janeza Janše.
Kaj lahko še t.i. pomladne stranke v prihajajočem letu še storijo, da ne bodo naslednje parlamentarne volitve njihov polom? Najprej bodo verjetno SLS in NSI skušale pritisniti na SDS, da se usmeritev vlade pokaže v populistični luči. Visoka podpora Jelinčiču jim odžira potencialne volivce, tako da bi lahko katera od teh strank uporabila govorico nestrpnosti in sovraštva do drugačnosti. SLS se je na tem področju v preteklosti že izkazala npr. lokalne volitve v Ljubljani. NSI se bo morala potruditi, da se prebije v parlament. Pri tem sicer lahko računa na močno podporo katoliške Cerkve, kajti NSI je njen predstavnik v parlamentu. SDS je zmagal na prejšnjih volitvah s podporo nezadovoljnih sredinskih volivcev. Sedaj je to podporo skoraj v celoti izgubil, kajti nezadovoljstvo z vlado je izredno veliko, na kar nas opozarja tudi rezultat referenduma. V kolikor bo inflacija še rasla in glede na prihajajočo zimo, ki prinaša rast cen energentov, ni razloga za optimizem, bo podpora morda še padla. Predsedovanje EU bo sicer vlada skušala izkoristiti za svojo reklamo, vendar EU je za večino Slovencev preveč abstraktna zadeva v primerjavi s ceno mleka in kruha, tako da kaj veliko jim ne more koristiti.
Še ena zadeva pa mora desnico resnično skrbeti. Večina mladih je podprla Turka, Peterle je boljši rezultat dosegel le pri starejših. Ali to pomeni, da SLS in NSI počasi izgubljata volivce, ki jih Bog pokliče k sebi? Razlog za veselje pa nimajo tudi t.i. leve stranke, saj je v prvem krogu med mladimi pobiral glasove Zmago Jelinčič s svojo jasno, cinično in seveda sovražno govorico do drugačnosti. No, ironija pa je, da je Jelinčič dosegel tako dober rezultat predvsem zaradi svoje drugačnosti. Ker mladi si želijo diferenciacije, kar je sodobni kapitalizem že zdavnaj pogruntal, pri naših politikih pa le redki.