| 7. November 2007 | | Jurepodarjam tole modro misel:
Ah, petinštirideset let so jih pitali s tekovinami revolucije in podobnimi miti, zdaj pa v skladu s temi vzorci nas oni posiljujejo z osamosvojitvijo. Grow up, for fuck’s sake! Let go! Vir
Dodajam zgodovinsko dejstvo: Churchill je premagal Adolfa… a vseeno izgubil volitve. Da, volivci so nehvaležna raja. In prav je tako.
Tako silovit preobrat ljudskih množič poznamo samo še pri Kopjetrescu. V Juliju Cezarju je na dveh straneh malega formata Antonij spreobrnil cel Rim. Po pravici povedano, ko berem komentarje h gornjemu citatu, mi je Peterleta kar malo žal. Ljudstvo je v osamosvojitvi že odraslo, osamosvojitelji pa so še zmeraj v zibelki osamosvojitve in pojejo svoj nina-nana. Ampak, da so s tako krvoločnostjo zdaj padli po njem, me je vseeno prenetilo. Pravzaprav so glavni generatorji tega osamosvojitvenega pompa na vrhu oblasti, oni so tisti kembelj, ki zaniha, Peterle jih pa dobi po glavi, da kar zadoni!
Zabavno je pa tudi dejstvo, da očitajo Turku sodelovanje z jugoslovanskimi oblastmi v času osamosvojitvene vojne (velika beseda za nekajdnevni spopad) prav ljudje, ki najbolj opravičujejo taktično kolaborantstvo med drugo svetovno vojno. Se sploh ne čudim, da se ljudem na forumih temni pred očmi in začnejo zmerjati desničarje.
Če je Peterle že nosil glavo v torbi (kot pravi sam) in jo tam tudi pozabil (kot pravi Mihelak), je bil vendarle še toliko pri brihti, da je bil prepričan, da lahko gospodari z našo zemljo, ne da bi nas kaj vprašal. Zato bi rada slišala še koga, ki bi nas malo spomnil na obdobje takoj po osamosvojitvi, kjer je Peterle vedril in oblačil in v spregi z drugimi z oglejskim sporazumom prodal pol Slovenije ve se komu. Teh “zaslug” pa nihče ne omenja, kot da ga je osamosvajanje poobastilo, da počne, kar hočein je nedotakljiv. Že takrat smo ga odvolili.
Komaj čakam nedeljo!