Drugi dom
V Polje, hudiča brezvernega!
| 3. september 2007 | Slovenija | Jure
Franci Petrič v Družini:
Medtem ko sta bila fašizem in nacionalsocializem poražena in obsojena, je bilo s komunizmom drugače. V nekaterih slovenskih glavah še kar živi. Posledica 45-letne vladavine komunizma v Sloveniji je izjemna sovražnost in nestrpnost do vsega, kar je povezano s katoliško Cerkvijo. Vsako dejanje s strani Cerkve ali sedanje vlade, ki naj bi prispevalo k umiritvi bojnega stanja, nasledniki komunistične partije izničijo ali močno ovirajo. Strahovi, ki jih zbujajo ob normaliziranju odnosov med državo in Cerkvijo, so zreli za psihiatrično kliniko. Vir
(Glasov: 2 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
Hehe, si pa en mazohist, da bereš ta j***a. Pred leti sem neki časa vsak teden spremljal osrednji katoliški časnik in imam ga dovolj za celo življenje. Razen če me prisilijo ga brat v kakem prevzgojnem domu. Petrič že išče dokončno rešitev za prevzgojo drugačemislečih.
Najbolj smešno je seveda, da pripisuje komunizmu zadeve, ki imajo izvor že v francoski revoluciji. Katoliško Cerkev moti ločitev od države in nič drugega. Če je kdo proti temu, je pa že sovražen. Sicer pa kot bi rekel verni katolik Carl Schmitt v politiki so prijatelji in sovražniki. Edino pošteno je, da se nasprotuje tako ideološki hegemoniji katolištva kot tudi njeni ekonomski in politični moči. Če je to sovraštvo, pa naj bo. Nismo vsi rojeni za ovce.
Mazohizem je totally underrated, četudi zelo pomaga prebrati & preživeti ;) tudi Družino in Rodetove govore
[…] Preko Drugega Doma tale zgodba iz Družine: Ko so se leta 1907 naši predniki pred podobo Marije Pomagaj izročali v varstvo Mariji in ji dali vzdevek »Kraljica Slovencev«, si še zdaleč niso mogli predstavljati, kakšne preizkušnje čakajo narod in kakšna bo usoda vere v njem. Ker verujemo v Marijino priprošnjo, smo danes prepričani, da nas je Bog ob vseh hudih žrtvah zadnjih sto let tudi pripeljal do sedanjega zgodovinskega trenutka. Imamo lastno državo. Živimo v relativni blaginji in sami odločamo o svoji usodi. Da smo prišli do tega, ni ravno samoumevno. Lahko bi bilo tudi drugače! Še pred četrt stoletja so nekateri hoteli s skupnimi jedri ustvarjati nov jugoslovanski narod, pred pol stoletja, so samodržci sanjali o Stalinovi Rusiji, ki bo segala do Trsta (in Stalin je znal, kadar se mu je zahotelo, seliti cele narode v daljno Sibirijo!), pred sedemdesetimi leti pa so naše prednike prepričevali, da smo le južnoslovansko pleme … Ob vsej tej zgodovinski izkušnji pa se je vedno tudi pokazalo, da smo pravočasno znali ločiti zrno od plev, dobro od slabega, resnico od laži, pogum od strahu. Prepričan sem, da po priprošnji Marije, kraljice Slovencev. Vse preveč je opazna božja roka, da ne bi bilo tako! Zato tudi danes verujemo, da nas varuje ona, kljub stiskam, poniževanjem in preganjanjem. […]