| 21. November 2006 | | shotokanV Libanonu je bil danes ubit krščanski minister v libanonski vladi Pierre Gemayel, sicer oster nasprotnik Sirije, drugače pa po mnenju večine poznavalcev libanonske politike ameriški lakaj v boju proti islamskemu gibanju Hezbolah. To je poleti dobilo vojno proti Izraelu, sedaj pa poskuša svoj ugled med prebivalstvom vnovčiti tudi pri svojih prizadevanjih za večjo politično moč v Libanonu.
Kljub temu, da šiiti, ki jih v veliki večini predstavlja Hezbolah, predstavljajo 40 odstotkov libanonskega prebivalstva, pa imajo v vladi samo dva ministra. Kristjani nasprotujejo večjemu političnemu vplivu šiitov, imajo pa tudi krvavo zgodovino: pod izraelsko zaščito so izvedli pokola Palestincev v Sabri in Šatili, zato njihovo povezovanje z Američani toliko bolj razburja libanonske muslimane.
Zatiranje šiitov, ki ga podpirajo ZDA in Izrael, ne bo imelo ugodnih posledic za Libanon. Šiitom je treba dati politično reprezentacijo, ki jim pripada, da se ne bodo rabili zatekati k orožju. Ampak interesi Izraela so bili za mednarodno skupnost vedno bolj pomembni kot demokracija. Žal.
Po mojih podatkih je število šiitov v Libananu dosti večje, saj naj bi jih bila večina. Zato kristjani že kakšnih 50 let ne dovolijo, da bi se izvedel uraden popis prebivalstva.
dober komentar tukaj:
http://www.juancole.com/2006/11/bushs-cedar-revolution-collapses-in.html
The problem is that when you crush the Pushtuns of Afghanistan, who traditionally ruled the country, they have means of hitting back (ask the Canadian troops in Qandahar). When you crush the Sunni Arabs of Iraq, who had traditionally ruled Iraq, they have ways of organizing a guerrilla movement and acting as spoilers of Bush’s new Kurdish-Shiite axis in Baghdad. When you crush Hamas even after they won the elections in early 2006, they have means of continuing to struggle.