Uf, tule te pa zelo razumem. Začne se s straw man …
http://en.wikipedia.org/wiki/Straw_man

… in nadaljuje v neskočnost s circular reasoning.
http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/alabaster/A688287

Ne moreš zmagati z razumom, proti idiotom nikoli.

1. povedati, kako težko je bilo izpolniti pogoje za evro, čeprav je bilo govora o zmanjševanju primanjkljaja v pogojih visoke gospodarske rasti;

2. poudariti, da se ne nameravaš spuščati v debato o gospodarski politiki bajuka, ki je pripeljala do povečanja primanjkljaja kljub nadpovprečno visoki gospodarski rasti;

3. se brez kakršnekoli dodane vrednosti k debati - razen mogoče smešne aluzije na keynesa, ki je samo še izpostavila tvojo nekompetentnost in nezmožnost mišljenja zunaj črno-belega slikanja - posloviti.

zbogom torej, I miss you already

za ostale zainteresirane bralce: javnofinančna politika bi morala imeti vlogo blažilca gospodarskega cikla, torej bi morala biti načeloma proticiklična. to še posebej velja v območju evra, kjer je slovenija izgubila nadzor nad tečajno in denarno politiko in ji kot edin instrument vplivanja na gospodarstvo ostaja fiskus (in seveda strukturne reforme).

na hitro: v obdobjih nizke gospodarske rasti naj država spodbuja gospodarstvo z javno porabo, v časih hitre gospodarske rasti pa naj zmanjšuje primanjkljaj in si ustvarja manevrski prostor za slabe čase.

bajuku to ni uspelo in zaradi tega ga kritizirajo UMAR, Banka Slovenije in Evropska komisija.

ervinator zmotno domneva, da je inflacijo mogoče krotiti le z zviševanjem obrestnih mer, kar negativno vpliva na gospodarsko rast. to se v sloveniji ni dogajalo - Banka Slovenije je lombardne obrestne mere celo zniževala in jih na ta način približevala tistim v območju evra, pa je inflacija vseeno ostajala v maastrichtskih okvirih. večina inflacijskega prilagajanja je šla preko fiksiranja tečaja in nadzorovanih cen - pa vseeno je slovenski izvoz dosegal izjemne rezultate.

bajuk slednjega prispevka h gospodarski rasti ni izkoristil za znižanje primanjkljaja, zato mu bo veliko manj manevrskega prostora ostalo za glajenje gospodarskega cikla v slabih časih, ko slovenski izvoz ne bo več tako dinamičen in bo gospodarska rast nižja.

hehe nek se vidi raskoš

trade-off obstaja predvsem med inflacijo in gospodarsko rastjo, saj višja rast pomeni višjo inflacijo, še posebej izrazito v državah, ki so v procesu realne konvergence v pogojih notranjega trga EU (cf. učinek Balassa-Samuelson).

brzdanje inflacije pred vstopom v območje evra ni imelo posledic za gospodarsko rast, saj bo ta v letu 2006 presegla tisto v letu 2005. in če v teh razmerah ne uspeš znižati javnofinančnega primanjkljaja, ampak ga celo povečuješ, pomeni, da je fiskalna politika prociklična. po domače: v letih debelih krav veselo zapravljamo.

opozoril bi te tudi, da je potrebno malo več pozornosti pri primerjanju fiskalnih kriterijev (javni dolg in primanjkljaj) z monetarnimi (inflacija in obrestne mere).

zdi se, da je neverodostojnost predvsem na tvoji strani, ervinator.

P.s.: Pogoje za sprejem evra je blazno težko izpolniti, ker se med seboj tepejo (JF primanjkljaj, inflacija in obresti). Da smo to uspeli, je dejansko velik dosežek!