Drugi dom
V letih debelih krav veselo zapravljamo
| 7. February 2007 | | Jure
Čestitke finančnemu ministru! Kljub zelo dobri gospodarski rasti je lani celo povečal javnofinančni primanjkljaj. Kaj Evropejec leta, prej zapravljivček leta.
Slovenija je v letu 2006 zabeležila razmeroma ugodna gospodarska gibanja. Vlada jih je izkoristila za nadaljnje krčenje javnofinančnih odhodkov, kar pa ni zadoščalo tudi za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Ta je lani znašal 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma 0,2 odstotne točke več kot v letu 2005, v januarski številki publikacije Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). (STA)
(Še brez glasov)
Loading ...
Še ena brezvezna, s katero si sam jemlješ kredibilnost - tokrat na ekonomskem področju.
P.s.: Pogoje za sprejem evra je blazno težko izpolniti, ker se med seboj tepejo (JF primanjkljaj, inflacija in obresti). Da smo to uspeli, je dejansko velik dosežek!
poste ervinatorja spremljam že nekaj časa in zdi se mi, da gre za provokatorja, ki ne uspe - niti se ne trudi - zakriti svojega pomanjkljivega poznavanja problematike, v zvezi s katero drugim očita neverodostojnost.
trade-off obstaja predvsem med inflacijo in gospodarsko rastjo, saj višja rast pomeni višjo inflacijo, še posebej izrazito v državah, ki so v procesu realne konvergence v pogojih notranjega trga EU (cf. učinek Balassa-Samuelson).
brzdanje inflacije pred vstopom v območje evra ni imelo posledic za gospodarsko rast, saj bo ta v letu 2006 presegla tisto v letu 2005. in če v teh razmerah ne uspeš znižati javnofinančnega primanjkljaja, ampak ga celo povečuješ, pomeni, da je fiskalna politika prociklična. po domače: v letih debelih krav veselo zapravljamo.
opozoril bi te tudi, da je potrebno malo več pozornosti pri primerjanju fiskalnih kriterijev (javni dolg in primanjkljaj) z monetarnimi (inflacija in obrestne mere).
zdi se, da je neverodostojnost predvsem na tvoji strani, ervinator.
“V letih debelih krav veselo zapravljamo”
hehe nek se vidi raskoš
Ha, ha, shotokan, o povezavah (in trade-off-ih) med različnimi finančnimi ukrepi pa res ne bom s tabo debatiral. Če vam za kritiko Bajuka oziroma oblasti zadostujejo povzetki s STA in napadi ad hominem (name), vas mirne duše prepuščam blaženosti.
res, bolje, da se odstraniš iz te razprave. do sedaj si namreč uspel zgolj napačno izpostaviti, da je v primerjavi z letom 2005 v letu 2006 višji javnofinančni primanjkljaj posledica prizadevanj slovenije za uvedbo evra ter poudariti, da o tem ne boš debatiral. dobro, potem pa se zradiraj od tukaj
za ostale zainteresirane bralce: javnofinančna politika bi morala imeti vlogo blažilca gospodarskega cikla, torej bi morala biti načeloma proticiklična. to še posebej velja v območju evra, kjer je slovenija izgubila nadzor nad tečajno in denarno politiko in ji kot edin instrument vplivanja na gospodarstvo ostaja fiskus (in seveda strukturne reforme).
na hitro: v obdobjih nizke gospodarske rasti naj država spodbuja gospodarstvo z javno porabo, v časih hitre gospodarske rasti pa naj zmanjšuje primanjkljaj in si ustvarja manevrski prostor za slabe čase.
bajuku to ni uspelo in zaradi tega ga kritizirajo UMAR, Banka Slovenije in Evropska komisija.
ervinator zmotno domneva, da je inflacijo mogoče krotiti le z zviševanjem obrestnih mer, kar negativno vpliva na gospodarsko rast. to se v sloveniji ni dogajalo - Banka Slovenije je lombardne obrestne mere celo zniževala in jih na ta način približevala tistim v območju evra, pa je inflacija vseeno ostajala v maastrichtskih okvirih. večina inflacijskega prilagajanja je šla preko fiksiranja tečaja in nadzorovanih cen - pa vseeno je slovenski izvoz dosegal izjemne rezultate.
bajuk slednjega prispevka h gospodarski rasti ni izkoristil za znižanje primanjkljaja, zato mu bo veliko manj manevrskega prostora ostalo za glajenje gospodarskega cikla v slabih časih, ko slovenski izvoz ne bo več tako dinamičen in bo gospodarska rast nižja.
Ne bom razpravljal, zgolj demanti: seveda lahko shotokan svoje argumente predstavi zgolj na napačnih predpostavkah in s podtikanjem domnev. Na tem blogu se zadnje čase ukvarjam samo še z zanikovanjem, kaj da naj bi jaz mislil/domneval. Zgornji primer (pri shotokanu), kaj da naj bi jaz domneval, je zgolj ena v vrsti črno-belega pogleda, je primer reduciranja celotne ekonomske znanosti na dve nasprotni ekonomski paradigmi. Zavedam se, da s takimi zapriseženci svoji indoktrinaciji nima smisla diskutirati, zato bo tole moj zadnji komentar v tej temi in predzadnji na tem blogu. Opažam, da so vam nasprotujoča mnenja tukaj skrajno nezaželjena, tako da vas ne bom več motil v vegetativnem spanju.
najprej naj izrazim obžalovanje, da se poslavljaš iz tega bloga, ampak prevelike škode verjetno ne bo. v odzivih na ta prispevek si uspel:
1. povedati, kako težko je bilo izpolniti pogoje za evro, čeprav je bilo govora o zmanjševanju primanjkljaja v pogojih visoke gospodarske rasti;
2. poudariti, da se ne nameravaš spuščati v debato o gospodarski politiki bajuka, ki je pripeljala do povečanja primanjkljaja kljub nadpovprečno visoki gospodarski rasti;
3. se brez kakršnekoli dodane vrednosti k debati - razen mogoče smešne aluzije na keynesa, ki je samo še izpostavila tvojo nekompetentnost in nezmožnost mišljenja zunaj črno-belega slikanja - posloviti.
zbogom torej, I miss you already
“Ne bom razpravljal, zgolj demanti: seveda lahko shotokan svoje argumente predstavi zgolj na napačnih predpostavkah in s podtikanjem domnev. Na tem blogu se zadnje čase ukvarjam samo še z zanikovanjem, kaj da naj bi jaz mislil/domneval.”
Uf, tule te pa zelo razumem. Začne se s straw man …
http://en.wikipedia.org/wiki/Straw_man
… in nadaljuje v neskočnost s circular reasoning.
http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/alabaster/A688287
Ne moreš zmagati z razumom, proti idiotom nikoli.