Drugi dom
Ustavite Jelinčiča - naročen članek, ki ga Večer ni hotel objaviti
| 2. December 2006 | | Jure
Danes sem prejel naslednje sporočilo:
Pošiljam vam komentar, ki je bil sicer naročen in
včeraj dopoldan napisan za današnjo izdajo
Večera, vendar so ga v zadnjem hipu izločili. Če
se vam zdi vredno, vam ga ponujam v objavo. Andrej Poznič
—-
Ustavite Jelinčiča
Ne vem, morda je Janez Janša res odličen vojaški strateg in politik, ki se dobro znajde v izrednih razmerah, vsekakor pa se mi zdi izjemno slab politik za razmeroma mirno in varno državo, kakršno je vzel v svoje roke pred dvema letoma. Če nekoliko poenostavim, mu za samoohranitev pravzaprav ne bi bilo potrebno nič drugega, kot nekaj rednih vzdrževalnih del na gospodarskem področju, kakšen odmevnejši preboj v odnosih s sosedi (in pri tem ne mislim na ambruške sosede, ampak zlasti na Hrvaško, lahko pa tudi na Italijo, Avstrijo in Madžarsko), morda nekaj malega prijaznosti do omahljivejših sredinskih volilcev in pa nadvse zmagovalno proslavljanje delovnih uspehov – pa četudi so ti rezultat dela prejšnjih vlad. Članstvo v Evropski uniji, prevzem eura, napovedano predsedovanje Evropski uniji, razmeroma visoka in stabilna gospodarska rast, vse to so dosežki, ob katerih tudi povprečno spreten politik ne bi smel imeti težav.
Namesto tega se Janši v osrčju njegove volilne baze dogaja “balvanska” revolucija, jastrebi slovenske politike pa si v svoje roke jemljejo njegovo glavno medijsko trdnjavo, javno televizijo. Zaradi ene same razširjene romske družine se je država znašla na robu vsesplošnega kaosa in pravega izrednega stanja, zraven pa Janši po vseh šivih poka lastna koalicija, v kateri se je še do včeraj zdel absolutni gospodar.
Takšen politik preprosto ni dober politik. Še več, v mirnih časih relativnega blagostanja je škodljiv politik, kajti povsem po nepotrebnem je zasejal veter.
V prvih dveh letih vladanja se je izkazal kot pravi revolucionar, ki mu nič od tistega, kar je bilo, ni dovolj dobro, da bi smelo preživeti. Ključnega pomena za razumevanje Janševe politike in njenih posledic se mi zdi njegovo kovanje nove družbene elite. Takšnih “kovaških” podvigov so se v nam bližnji zgodovini ter v ožji in širši okolici Slovenije lotevali že marsikateri revolucionarji. Spomnimo se samo, kako je nekdanja slovenska komunistična oblast v začetku šestdesetih let naščuvala razjarjene zadružnike proti meščanski dekadenci, kar je bil zametek bodoče nove, samoupravljalske elite. Toda ker je iskanje zgodovinskih primerjav lahko hudo neprijetna stvar, ostanimo pri nečem, kar se mi zdi nesporno: socialni inženiring na kratek rok nikoli ne daje željenih rezultatov, povzroča pa neslutene etične, moralne, socialne in politične zaplete. V Janševi kadrovski, šolski, privatizacijski, socialni, demografski in v še kateri drugi politiki pa lahko najdemo celo vrsto elementov takšnega inženiringa, in s tega tekočega traku naj bi najpozneje do konca prvega mandata padla nova elita, ki bi bila sposobna osvajati naslednje mandate.
Vmesni rezultati ne kažejo nič dobrega. Nova elita je sicer res prevzela oblast v svoje roke, toda ob tem je povsem samovoljna in nepredvidljiva. Ko so Kočevarji na cesti ustavili policijska vozila in jih pregledovali, to ni bil naključni incident – bilo je znamenje časa. Tako kot je bil znamenje časa Jelinčičev prevzem nadzora nad oddajo javne televizije, ko si je z grobimi rasističnimi provokacijami hladnokrvno nabiral glasove gledalcev.
Ljudje si pač jemljejo oblast v svoje roke – vsak toliko, kolikor jo lahko doseže in kolikor jo lahko odnese. Razvoj dogajanja ni nepričakovan. Ko si je vrh nove elite vzel pravico do vseh vrst grobosti, sovražnega govora, arogance, samovolje in izključevanja vsega drugače mislečega, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo novi način javnega komuniciranja prenesel po piramidi navzdol. (Zares, oddaja Piramida bi ne mogla imeti primernejšega imena!)
Žal je predvidljivo tudi nadaljevanje te zgodbe, to pa bi že moralo skrbeti tudi samega Janeza Janšo. Namreč, če zgodovinske izkušnje kaj veljajo, potem bo sedanji val populizma, ksenofobije in rasne nestrpnosti okrepil nacionaliste in politične skrajneže z obeh ideoloških polov, ki bodo volilne glasove jemali sredinskim političnim opcijam. Te procese smo od daleč, kot da se nas to ne tiče, lahko že dolgo opazovali po vsej Evropi. Zdaj smo tudi po tej plati postali enakopravni član evropske družine, česar pa ne kaže prištevati k tistim delovnim uspehom, ki sem jih omenjal uvodoma. Zadeva ima namreč skrajno neprijetne, toda grozljivo predvidljive stranske posledice: namreč nadaljevanje političnih spopadov za oblast “z drugimi sredstvi”, kot temu pravijo v vojaškem žargonu.
(Glasov: 8 Povprečje: 4 od 5)
Loading ...
[...] Na blogu Drugi dom je objavljeno besedilo publicista Andreja Pozniča, ki ga je naročil časopis Večera, pa ga potem - po njegovi zatrditvi - ni objavil. [...]
Problem je tudi v tem, da ze dve leti vladajo takorekoc izredne razmere. Cel kup zakonov se je sprejemalo po skrajsanem postopku, kot bi res bili sredi vojne. Potem stalno ponavljanje, da so vsega krivi ljudje iz takorekoc mitske preteklosti (izpred 60-ih let). In pa nesankcioniran rasisticni govor v parlamentu (podpredsednik parlamenta je odkrit rasist…). Saj se ne more drugace koncati.
Ni dobro, ne bo dobro in ne bo se dobro koncalo.
Če, kot pravite, NE VESTE, ali je Janša “res odličen vojaški strateg in politik, ki se dobro znajde v izrednih razmerah” ali ne, najbrž smemo domnevati, da ste bili okrog leta 1991 smrkavček ali pa še to ne. (Ali pa ste morda bili kje “zunaj” in niste sledili novicam…?)
Mogoče pa se zato niste zavzeli za “ustavljanje” Jelinčiča, ko je pred nekaj leti pozival k POBIJANJU slovenskega prebivalstva, ki je volilo za nekega kandidata? Ker ste bili še v plenicah in niste razumeli?
Ali pa ste se kot zgleden demokrat seveda - samoumevno! - oglasili, pa vam tudi tistega niso hoteli objaviti?
Ali pa se vas morda to “ne tiče”?
Strah me je
Power to the people