Drugi dom
Uravnoteženost, co je to?
| 3. November 2007 | | Jure
Učimo se celo življenje. Ali zgolj spoznavamo, da itak nič ne vemo? Kdo bi vedel. Jaz sem bil do pred kratkim prepričan, da sem ob silnem trudu državnih televizijcev in radijcev po približno treh letih vendarle dojel to famozno “uravnoteženost”. Formula se mi je zdela preprosta: koliko zagovornikov opozicije privlečeš v studio, toliko zagovornikov vladne strani moraš na rokah prinesti za mikrofon/kamero. Eto, preprosto, a ne? Pa pride Vinkov Studio ob sedemnajstih in spet nič več ne razumem.
A je uravnoteženost le takrat, ko je zagovornikov modrih vladnih predlogov več kot tečnih opozicionalcev? Ali pa se tudi tokrat motim in lahko o pravi uravnoteženosti, tisti “nepristranski, neideološki, profesionalni in neaktivistični” govorimo le takrat, ko v studiu sedi Branko Grims?
Ah, mogoče ima pa Jambrek prav. Ta vlada rabi še en mandat. Le skozi zadostno prakso bo nam nevednežem mogoče nekoč uspelo uzreti Resnico in dojeti take misterije, kot je ta “uravnoteženost”. Four more years, a ne Vinko?
Slednjemu bi za konec sporočil samo slednje: personalna mapa se polni, za vsakega jančiča pa se na tem svetu najde adrijana. Slej ko prej; upam, da čim prej.
(Še brez glasov)
Loading ...
Meni grejo vsi intervjuji in samogovori na jetra. Zame bi bila TV uravnotežena, če bi tako kot v starih časih pred in po Dnevniku predvajala Toma in Jerryja. Saj sta bila, kot da bi gledal Grimsa in Gantarja.
Hm Grims je mulc ki dela pi….rije. Kot da je še v 5 razredu OŠ. Zraven se pa še pobalinsko smeji.
On zelo uravnoteži zadeve.