Drugi dom
Učna ura interpretacije podatkov glede na potrebe
| 18. April 2007 | | Jure
Stanislav Kovač v novih Financah ponuja izvrsten primer interpretacije podatkov glede na potrebe. Tema je slovenska solidarnost, Kovač pa pri razkrinkanju njenega domnevnega mita uporablja podatke Evropske družboslovne raziskave.
Iz te raziskave izhaja, da se Slovenija uvršča med države, kjer so vprašani izkazali nižje stopnje splošnega zaupanja, kolektivnih pričakovanj glede ravnanj drugih (recimo glede pripravljenosti pomagati drugim). Po teh podatkih se Slovenija uvršča med države južne in vzhodne Evrope, ki so primerjalno bolj egoistične in nesolidarne.
Vendar Kovaču pri rušenju mita par krat prav hudo spodrsne. Tako omenjene podatke, ki odražajo percepcijo vprašanih, že hopacupa interpretira, da za Slovence solidarnost ni vrednota. Tega ti podatki žal ne povedo. Nekaj je lahko vrednota, vendar lahko vprašani še naprej v percepciji problematizirajo njen manjko. Avtorji raziskave so nakazali kar nekaj možnih razlag za ta pojav v Sloveniji, ki pa jih Kovač priročno spregleda. Kot spregleda ugotovitve, da se zaupanje v Sloveniji povečuje.
Še huje je, ko s temi podatki poskuša dokazati, da v Sloveniji ni možen model visokih davkov in obsežne javne porabe, ki je značilen za skandinavske države, kjer je stopnja izmerjenega medsebojnega zaupanja in pričakovanj visoka. Slovenci niso Skandinavci, pravi Kovač. Že mogoče, toda potem takem niso narejeni niti za anglosaksonski model nizkih davkov in majhne javne porabe, kjer je stopnja t.i. prostovojne solidarnosti prav tako precej višja kot v Sloveniji. Anglosaksonski model namreč (deloma) rešuje posledice nizke javne porabe preko institucij neprofitnega-volunterskega sektorja, ki temelji na prav na tej prostovoljni solidarnosti, ki je v Sloveniji problematična.
In pika na i: Kovač pri rušenju mita o nesolidarnosti in napadanju t.i. prisilne solidarnosti, ki jo izvaja država preko redistributivnih mehanizmov, popolnoma spregleda podatke, da je Slovenija pri vrhu pri podpori vprašanih korektivni vlogi države pri regulaciji neenakosti (socialna vloga) in potrebnosti sindikatov. Slovenci mogoče res niso Skandinavci, t.i. prisilno solidarnost pa hudimana zavzeto podpirajo. Reformistom ne bi škodilo, če bi te podatke pogledali v celoti.
(Še brez glasov)
Loading ...
odlično, jure. treba je poudariti, da so kovačeve modrosti primerne zgolj za mnenjske strani financ, saj tako hitropoteznega in površnega sklepanja ne bi objavili nikjer drugje. menim, da reformistom smrdi predvsem dejstvo, da bodo na volitvah s svojo primitivno liberalistično-egoistično ideologijo vedno pogoreli. zato se skušajo šlepati na takšne zmotne sklepe, ki se v bistvu iztečejo v vprašanje - kakšna ureditev pa je potem možna v Sloveniji? Seveda je lahko njihov odgovor le skrivaški, kakor si dobro pokazal zgoraj. Slovenci niso ne Anglosaksonci ne Skandinavci, zato modela skandinavske države ne gre preprosto kopirati v Slovenijo. Žal podobnega sklepa zaradi ideoloških plašnic ne morejo potegniti v primeru anglosaksonskega modela, saj na njem temelji vsa njihova dogmatika. intelektualno skrivaštvo se tukaj pokaže v vsej svoji razsežnosti.