Drugi dom
Tržni fundamentalist in oboževalec Ayn Rand: Guilty as Charged!
| 16. april 2008 | Razno | kronist
Ko začne Stephen Roach, vodilni investicijske banke Morgan Stanley, pisati, da tržni mehanizmi niso vsemogočni, še več, da morda tisti, ki jim je vera v prosti trg čisto zameglila razum (ja, tudi takšni pacienti obstajajo), nimajo prav, potem je vrag vzel šalo. Še posebej, če je objekt kritike Alan Greenspan, mož s faux doktoratom in oboževalec Ayn Rand, na žalost sicer tudi nekdanji predsednik ameriške centralne banke. Poglejmo:
The former Fed chairman is guilty as charged. … Greenspan’s blend of politics and ideology led to bad economics and a succession of policy blunders whose severity is only now becoming clear.
Greenspan’s handling of the housing bubble is the smoking gun. The Greenspan mantra is that markets know best—that central bankers should not attempt to override the verdict of millions of market participants by declaring that an asset bubble has formed. Vir.
(Še brez glasov)
Loading ...
btw, a je kdo opazil jumbo plakate v LJ, na katerih en mladec pravi, da bo slovenijo naredil za najbogatejšo državo na svetu:) matr, človek bi lahko še na volitvah kandidiral lol ;)
misliš tole http://www.taxconference.net/index_sl.aspx ? top shop, pokličite zdaj ;)
hahahaha, to sem lih včeraj zjutraj opazil, ko sem se pripeljal po Tržaški. Redko pomislim, da bi kaj pofotkau, ma ob tem jumbotu me je obšla neizmerna želja, da bi to ovekovečil.
Jejhata, jehata in jojmene, kako za vraga lahko šteješ flop regulatorjev trga za argument proti prostemu trgu?
FED-u je od države podeljen monopol za regulacijo cene denarja (z višino obrestnih mer, po katerih FED posoja denar bankam, vpliva na obrestne mere, ki jih te iste banke ponudijo naprej). Ker Greenspan ni zvišal cene, se je trg odzval, kakor se trg pač odzove ko je na voljo veliko poceni dobrin, ki jih ljudje potrebujejo - povpraševanje je raslo.
Nereguliran trg bi se na povečano povpraševanje odzval z zvišanjem cene in do katastrofe ne bi prišlo. Na reguliranem trgu pa seveda ne bo prišlo do spremembe cene, dokler tega regulator ne dovoli (do nekaj manjših odstopanj je najbrž prišlo, vendar dokler je “nabavna cena” nespremenjena in konkurenca velika - kar pri bankah je, bo ostala nespremenjena tudi končna cena).
Greenspanova napaka je bila, da je z nespreminjanjem regulative hotel omogočiti prosti trg. Ampak če ne spremeniš temperature na termostatu, še ne pomeni, da temperatura v sobi ni regulirana. Pomeni samo, da je nisi spremenil in nič drugega.
Nereguliran trg se je odzval s povišanjem cene, namreč nepremičnin - saj je ravno pok nepremičninskega balončka vzrok današnjih težav. In trg nepremičninskih dolžniških instrumentov ni bil reguliran, ampak prost.
O.K, še enkrat z nepremičninami:
Poceni denar pomeni več povpraševanja po kreditih. Ljudje s krediti kupijo stanovanja. Zaradi več povpraševanja po stanovanjih nepremičninski trg odgovori z višjo ceno in/ali višjo ponudbo. Ker pa gradnja (višanje ponudbe) stanovanj traja, se pač cena toliko bolj dvigne.
Na prostem trgu bi več povpraševanja po kreditih počasi višalo ceno denarja, kar bi ustavljalo zadolževanje. Posledično bi se manjšal tudi nakupni pritisk na nepremičninskem trgu. To bi omogočilo, da ponudba (gradnja) dohiti povpraševanje, kar bi ustavilo rast cen nepremičnin.
Ker pa je bila cena denarja določena s strani regulatorjev (in je bila prenizka), se povpraševanje po kreditih ni zmanjšalo, kar je ustvarilo dodatni pritisk na nepremičninski trg (balon se je začel napihovati). Višje cene so pritegnile tudi investitorje in špekulante, ki so z veseljem izkoristili ugodne kredite za nakupe na očitno rastočem trgu nepremičnin in s tem porinili cene še višje. Ker so krediti mnogokrat zavarovani z nepremičnino, so višje cene le-teh opogumile banke, da ponudijo kredite tudi kreditno manj sposobnim. Ti so s krediti kupovali nepremičnine in jim spet zviševali ceno.
Tudi če nepremičninski trg ni neposredno reguliran, se odziva na dogajanja v drugih segmentih. Najbolj na dogajanja na denarnem trgu, ki pa je močno reguliran. In človek mora biti precej lev, da ne opazi povezave.
Kaj je v bistvu sploh tvoj point? Če ne bi bilo Feda, potem bi bilo vse v redu? Če ne bi centralna banka izdajala denarja, potrem bi bilo vse v redu? Malce razloži, ker mehanizem nepremičninskega balončka nam je vsem jasen.
Roach, in ti to povzameš, Greenspana napada zaradi neučinkovite politike (in s tem delom se strinjam). Razlog za tako politiko, pa naj bi bila njegova vera v prosti trg. Ker daš vedeti da, “tržni mehanizmi niso vsemogočni” (in ker smo navsezadnje na Drugem domu), sem sklepal, da smatraš pok nepremičninskega balona za flop prostega trga. Zato sem v prvem komentarju pojasnil, zakaj temu ni tako in razložil, da Greenspan pravzaprav nima pojma kaj prosti trg sploh je.
V drugo pa sem opisal mehanizem, kot dokaz, da trg nepremičnin ni nereguliran (kar si trdil ti v odgovoru).
Kar pa se tiče centralnih bank, pa smatram, da je področje denarja prepomembno (vpliva na preveč segmentov), da bi ga prepustili v roke države oz. od države potrjenih monopolistov.
A misliš, da je centralna banka dana od Boga ali od zakonodajalca?
Greenspanova vera v prosti trg pa se je izrazila kot podpiranje finančnih inovacij in predpostavka, da te tveganje razpršujejo in delajo bolj transparentno, kajti to se pač zgodi, če pustiš tržnim mehanizmom prosto pot - boljše storitve, večja konkurenca, pridobitve za potrošnike, vlagatelje etc. Da bi morda prav ta neregulirana, prostotržna inovacija v sebi nosila kal nepremičninskega balončka je Greenspan eksplicitno zavrnil. Nizke obrestne mere so ena stvar, ampak pomakljiv nadzor nad bančnim sistemom v veri, da se najbolje regulira sam (torej tržno), je nevarna naivnost erste klasse.