DRUGI DOM

Mislim, da Ž. tu svoje stališče povzema predvsem od Y. Varoufakisa, ki v svojem blogu trdi podobno glede Syrize:

http://yanisvaroufakis.eu/2012/06/03/why-europe-should-fear-fina-gail-like-reasonableness-much-much-more-than-it-fears-syriza/

Varoufakis in Žižek seveda ne ponujata nobene alternative varčevanju, saj sta ujeta v makroekonomski konsenz, ki v gospodarski rasti vidi edino rešitev za evro in Evropo. Zato je njuno blebetanje nerelevantno: izčrpa se v znucanem nabijanju o škodljivosti varčevanja za gospodarsko rast, čemur se nasproti postavlja nekak razsvetljen keynesianizem, ki naj bi bil tisti pravi paket ukrepov za njeno spodbujanje.

Kam nas je to malikovanje gospodarske rasti, ne glede na to, ali prihaja od neoliberalcev ali keynesiancev, pripeljalo, je jasno: uničevanje okolja in naraščanje neenakosti, vse skupaj pa temelji na podivjanih financah, ki so uspele ustvariti toliko dolga, da ga ne bo mogoče nikoli odplačati.

Razen seveda v primeru, da Žižek in podobni ekonomski analfabeti uspejo najti rešitev za neomejeno gospodarsko rast v pogojih omejenih naravnih virov, kar bi lahko sproduciralo dovolj profitov za odplačevanje dolga.

Jasno je, zakaj si Žižek in ostali novopečeni politekonomisti ne zastavljajo pravih vprašanj: njihov horizont je omejen s konvencionalno ekonomiko, ki v gospodarski rasti vidi conditio sine qua non za obstoj civilizacije, čeprav je res ravno obratno.

Današnji sistem je okoljsko, socialno in finančno nevzdržen, megla, ki jo v eter spuščajo gobezdavi keynesianci in neoliberalci, pa nam na žalost tega fakta ne pusti videti. Je pa vsa ta farsa lepa ilustracija tega, kako razvpiti, razkričani “misleci”, kot je Žižek, padajo na najbolj konvencionalne ekonomske fore. Kritiki diskurza my ass…

Ja, tele kejnezjanci in neoliberalci so kot suniti in šiiti: pripravljeni so se pobiti, če jih daš v isti prostor, a naredili bodo vse, da najprej razčefukajo tiste, ki dvomijo o Alahu (=gospodarski rasti kot zdravilu za vse).

Žižek, mojster metapozicioniranja, ko gre za zahodno metafiziko in podobne oslarije, zgleda ni prebral niti osnovnih tekstov JS Milla in Keynesa, v katerih ta dva razgalita malika gospodarske rasti kot odraz steklega razsvetljenstva.

V Delovi sobotni prilogi z 9. junija 2012 v pismih bralcev prof. Viljem Merhar, ob komentiranju člankov Mojmirja Mraka in Dušana Pluta, pravi, da z gospodarsko rastjo mnogi implicitno mislijo tudi na gospodarski (tehnični)razvoj in da zato prihaja do zmede in neupravičenih očitkov. Pravi, da bi morali ta dva pojma bolj eksplicitno ločiti. Merhar je proti “zgolj liberalističnemu profitnemu spodbujanju inovacij”, zagovarja tezo, da je potrebna “inovacija družbenoekonomskih ureditev” – menjati je torej treba sistem, “prenos nosilcev razvoja od lastnikov kapitala… na inovativne lastnike znanja z neposrednimi proizvajalci blaga in storitev zahteva torej nove produkcijske (lastninske) odnose”.
Mislim, da bi večina ljudi, če bi jih vprašali, odgovorila, da hočejo, da naj gre (znanstveni, tehnološki) razvoj še naprej(v neskončnost) ne pa da se ustavi, da pa naj se ustavi izkoriščanje narave in delovne sile ljudi, ker smo prišli do meje. Bi pa večina najbrž (zmotno)trdila, da je neomejen tehnični razvoj mogoč samo v kapitalizmu (ki pa je se ne ozira na omejitve narave).
Mislim tudi, da ni fer Žižku očitati, da ne misli o alternativah kapitalizma, saj je ravno on ponovno oživili “pošast komunizma”. Da pa ne misli o alternativah varčevanja pa je vendar sam rekel, da ni strokovnjak in naj ga ne sprašujejo o ekonomskih rešitvah.

Te zanimajo novi izzivi? Tole bi bila res super služba. Ne oklevaj, prijavi se zdaj!

@bgnjeh: glej, glej, tole bi bila dobrodošla služba za Glanzkopfa, potem ko bodo mimo predčasne volitve; kolikor se spomnimo, je njega dni prošnjo za vstop v ZKS utemeljil z željo, “da bi se bolje izobrazil v marxsistični ideologiji”.