Toplo, topleje, vroče?

Trackback| 13. July 2006 | | Jure

Libertarec se tudi tokrat ni izneveril tradiciji zagovarjanja interesov korporacij in je ponovno nalepil post, kjer dokazuje, da znanstvenega konsenza o človeško povzročenem globalnem segrevanju ni. Exxon Mobil je navdušen. Jah, če mu je kaj priznati, je to doslednost - če se bodo korporacije jutri odločile, da je zemlja ploščata, boste to že naslednji dan izvedeli na njegovem blogu. Bog ne daj, da bi kaj škodilo profitom.
Komu verjeti se sprašuje avtor na blogu Vitae porno non est.  Težka zagata, saj 99,999 % prebivalcev o teh vprašanjih sploh ne more relevantno presojati.  Še huje je,  ker  ravno teh 99,999 % lahko od politikov zahteva ukrepanje ali neukrepanje.

Torej, kaj storiti? Če po nekem naključju niste ravno specializirani za klimatske spremembe, vam prebiranje znanstvene literature ne bo dosti pomagalo. Še manj priročen je internet - kakofonija prerokov, napovedovalcev apokalipse, peticij, pozivov… kako se znajti v tej solati?

Preprost nasvet: ne poslušajte tistih, katerih plača je odvisna od tega, da nekaj verjamejo ali ne verjamejo.

Zaupanje priznanim preučevalcem klimatskih sprememb z objavami v uglednih, peer-rewieved znanstvenih publikacijah, ki jim več pomeni znanstveni ugled kot položaj v političnih institucijah ali zasebnih organizacijah (ali celo medijska razbobnanost), je verjetno najboljša strategija.

Moj zaključek? Konsenz, če ga definiramo kot prepričanje, da človeško delovanje vodi k občutnim spremembam zemeljskega ozračja, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, obstaja. Obstoj konsenza nas sicer ne obvaruje pred zmotami, a gotovosti itak nimamo nikoli. Če v to vključimo še načelo previdnosti (bolje ukrepati in se motiti kot neukrepati in pokasirati  ekološko katastrofo), je odgovor verjetno še bolj jasen.

(Še brez glasov)
Loading ... Loading ...

Prijavi Toplo, topleje, vroče? na sl.reddit.com TrackBack URI Print This Post RSS viri za komentarje na to objavo

  1. Tomaž

    “Preprost nasvet: ne poslušajte tistih, katerih plača je odvisna od tega, da nekaj verjamejo ali ne verjamejo.”

    Praktični primeri uporabe načela:
    … ne poslušaj civilne iniciative, ko razpreda o potrebi, da sedi v programskem svetu RTV…ne poslušaj Metelkovcev, ko govorijo o potrebnosti Metelkove…ne poslušaj tistih, ki plačujejo nižje davčne stopnje, ko govorijo o progresivnih obdavčitvah…

  2. Jure

    “ne poslušaj civilne iniciative, ko razpreda o potrebi, da sedi v programskem svetu RTV”

    seveda. če hočeš znanstveni pogled, poslušaš komunikologe

    “ne poslušaj Metelkovcev, ko govorijo o potrebnosti Metelkove”

    seveda. imaš za to kulturologe, sociologe, umetnostne teoretike, ki lahko presojajo učinke metelkove.

    “ne poslušaj tistih, ki plačujejo nižje davčne stopnje, ko govorijo o progresivnih obdavčitvah…”

    seveda. kot ne poslušaš tistih, ki bi plačevali nižje stopnje zaradi EDS.
    …….

  3. Jure

    in, bo to kje črno na belem?

  4. Tomaž

    Oseba C pride na vrt osebe A nabrat zelenjavo za osebo B. Oseba C skuša iz procesa odločanja izločiti osebo A z argumentom, da je oseba A tista, ki je pridelala zelenjavo. Najmanj pa jo skuša vsaj izenačiti z osebo B, pa čeprav oseba A izgublja svoje, oseba B pa pridobiva tuje. :)

    “ne poslušaj civilne iniciative, ko razpreda o potrebi, da sedi v programskem svetu RTV”
    “seveda. če hočeš znanstveni pogled, poslušaš komunikologe”

    Znanstvenega pogleda o programskem svetu RTV ni, ker gre za ideološko-politični konstrukt (…obstaja tudi znanstveni pogled teologa na podrobnosti obuditve Lazarja od mrtvih, ampak šele ko sprejmeš dogmo obuditve Lazarja od mrtvih).

    V praksi pa je interes komunikologa odvisen od njegove konkretne situacije in ne od njegove pasje značke.

    Če je državno plačan, je njegov interes etatistična rešitev, ki daje več moči ideologiji, ki mu zagotavlja plačo. Ustrezna sestava programskega sveta tudi pomeni večjo moč zanj.

    Apolitične pozicije preprosto ni.

    “ne poslušaj Metelkovcev, ko govorijo o potrebnosti Metelkove”
    “seveda. imaš za to kulturologe, sociologe, umetnostne teoretike, ki lahko presojajo učinke metelkove.”

    Ista logika kot prej. Strokovno sicer kulturologi in umetnostni teoretiki niso kompetentni soditi o potrebnosti Metelkove (ker gre za denar), je pa to zopet odvisno od posamičnih interesov presojevalcev. Ali oseba veliko hodi v gledališče in ima svojstven okus? Če ja, potem princip subvencioniranja “umetnosti” čisto finančno bolj odgovarja njegovemu življenskemu slogu, kot nekomu, ki ima povprečen okus.

    “ne poslušaj tistih, ki plačujejo nižje davčne stopnje, ko govorijo o progresivnih obdavčitvah…”
    “seveda. kot ne poslušaš tistih, ki bi plačevali nižje stopnje zaradi EDS.”

    Glej prvi odstavek na vrhu. Enemu jemlješ, drugemu daješ. Dve napaki v sklepanju:
    1. da sta tisti, ki izgublja svoje in tisti, ki pridobiva tuje na nek način izenačena,
    2. da si ti objektiven.

    Apolitične pozicije sploh ni. Odraža tvoj finančni interes (pa recimo, da tudi vrednote, ideje, da ne bomo tako marksistični). Če kdo, potem ima največ o porabi denarja za povedati tisti, ki ga je ustvaril. Kot sem nekje nekoč že napisal si pravice do svobode govora niso izmislili tisti, ki v življenju niso imeli nikoli nič za povedati.

  5. Jure

    mah, se mi ne da več… ja, prav imaš… komunikologi, saj veš, tisti, ki profesionalno proučujejo medije, nimajo kaj za povedat, itak pa so na državni plači in zato itak pokvarjeni. o moj bog

    sploh pa kulturologi in umetnostni teoretiki o metelkovi kot prvenstveno kulturnem/umetniškem pojavu nimajo kaj za povedat. gre za denar, tu pa so najboljši računovodje.

    o državnem proračunu pa v demokratičnih državah odločajo državljani (ajd, posredno). in država ni nič manj od tistih, ki zaslužijo manj. lahko pa seveda ukineš demokracijo in uvedeš… fevdalizem, kjer bodo bogati in močni odločali o denarnih zadevah.

    kje pa si ti našel govor o apolitičnosti, pa ne vem. verjetno ti spet ne pojem ni najbolj jasen.

  6. Jure

    razlaga: komunikolog, profesor na fakulteti, ki dela znanstveno kariero, je pri debati o medijih neprimerno bolj relevanten kot blogovski blebetač, saj prvi v igro vloži svoj znanstveni ugled. in če delaš akademsko kariero, je to pač najpomembnejše. plačo pa dobi itak v vsakem primero, ne glede na to, kako se pol oblikuje svet RTV. njegov interes je ugled. in ugleda v akademski skupnosti ne dobiš s plačanim lapanjem, lobiranjem in promoviranjem donatorjev.

    isto velja za kulturologe/umetnostne teoretike… oni dobijo plačo, pa če metelkova stoji ali pa ne. še več: njihov položaj in plača sta odvisna od znanstvene kvalitete, ne pa od metelkove.

    in enako pri EDS - ne pusti si, da mi EDS prodajajo tipi in organizacije, ki bi neposredno profitirale od EDS, od Forbsa do raznih think tankov. spet imam raje akademike.

  7. Tomaž

    Tvoje preference za pasje značke so jasne (in tudi te sledijo iz tvoje interesne pozicije). Z njimi ni nič narobe, dokler ne postanejo institucionalizirane metode za *tvoje* razpolaganje z *mojim* denarjem.

  8. Jure

    kolega je enkrat omenjal novi primitivizem. pa tudi anti-intelektualizem je čist dobra oznaka, očitno.

    na teh pasjih značkah (verjetju, da je znanost zadolžena za pojasnjevanje sveta, znanosti pa ni brez ustrezne izobrazbe, objav, referenc in peer rewievjev) pač temelji zahodna civilizacija. na tvojo žalost.

  9. Jure

    btw če te moti, da si del družbe, se lahko prostovoljno izoliraš (recimo, preseliš v puščavo), pa ne bo nihče razpolagal z ničemer, kar je tvoje. dokler pa temu ni tako…

  10. Tomaž

    Morda misliš, da bi moralo biti tako, vendar ni tako. Zahodna civilizacija dejansko temelji na znanju, razumu, pragmatizmu, nikakor ne na pasjih značkah.

    Ravno to marsikoga pri svobodnem kapitalizmu najbolj moti - ne nagrajuje formalnih pasjih značk, ampak realne sposobnosti ljudi. Je kaotičen in ne nagrajuje plemenskega statusa. Zato ponavadi tisti s plemenskim statusom težijo k temu, da bi se čimveč prerazdeljevalo preko hierarhije plemena in ne s prosto menjavo…

  11. Jure

    no, sej, logično za nekoga, ki se brez vsake ustrezne izobrazbe razglaša za političnega analitika. še dobro, da te ne zanima jedrska fizika. to bi bilo še veselje v krškem.

  12. Jure

    je pa frapantno, da misliš, da gre za značke. pa poskusi objaviti kako tvojo politično analizo v relevantni politološki publikaciji. to bi bilo zabavno.

  13. Robert

    No pa dajmo en primer:

    25.6.2006 smo lahko na straneh teletext.rtvslo.si stran 361 prebrali:

    Efekt hokejske palice potrjen

    Ameriška akademija znanosti je ugotovila, da Zemljino ozračje v preteklih 400 letih še nikoli ni bilo tako segreto kot je danes.

    S tem je potrdila študije iz začetka 1990-tih let, ki opozarjajo na nenaden dvig temperatur. Temperaturni grafikon ima podobo palice za hokej.
    Večino časa zadnjih tisoč let velikih temperaturnih sprememb ni bilo, na koncu, po letu 1900, pa prikaže kratek, a zelo močan dvig krivulje.

    V 20. stoletju je povprečna temperatura narasla za 0.6 stopinje. Za to je razlaga povsem preprosta: začela se je hitra industrializacija in s tem izpust topologrednih plinov v ozračje.

    A NAS (National Academy of Science) je sporičila nekaj drugega: ‘High Confidence’ That Planet Is Warmest in 400 Years; Less Confidence in Temperature Reconstructions Prior to 1600

    Initiator poročila Senator James Inhofe: “Today’s NAS report reaffirms what I have been saying all along, that Mann’s ‘hockey stick’ is broken,” Senator said. “Today’s report refutes Mann’s prior assertions that there was no Medieval Warm Period or Little Ice Age.”

    Povzetek študije najdemo tukaj - tukaj pa si lahko poročilo ogledamo v celoti…

    Mogoče še to: Temperature record of the past 1000 years + Hockeyschläger-Diagramm

  14. Tomaž

    Relevantnih politoloških publikacij v Sloveniji ni; ne gre pa pozabiti, da je bistvo tega pogovora predvsem to, da ti kažem, kakšne vse interese imaš lahko ti (kot nosilec pasje značke, kot državni plačanec, kot preplašen državljan, ki si želi zaščito države, kod ideolog, vpet v nek prostor, ki ti daje plemenski status zaradi zagovarjanja svojih zamisli) in kako nesmiselno je zato izločati iz diskusije tiste, ki jim jemljejo denar (…nenazadnje gre za njihov denar).

  15. Jure

    “Relevantnih politoloških publikacij v Sloveniji ni”

    seveda. :)

    kaj pa tuje? stavim, da te komaj čakajo

  16. Tomaž

    “Relevantnih politoloških publikacij v Sloveniji ni”
    “seveda.”

    Razen Libertarca.

Dodaj komentar

OSTALE OBJAVE

NAJBOLJ BRANO

July 2006

NAJVEČ KOMENTARJEV