DRUGI DOM

Se moram strinjat. The Wire je prva serija v zivljenju, ki jo gledam “namensko” (kot nasprotje televizijskemu gledanju, ko pac gledas, ce ujames) in ni mi zal casa. Vceraj koncal drugo sezono.

Tudi jaz priporočam. Pogledal vse sezone.

Za Jureta bo mogoče zelo zanimiva tista, ko se policaj odloči legalizirati droge in se potem sooči s posledicami…

Zaključil prvo sezono. Kapo dol.

abaris: reče se Hamsterdam :)

@Tea

ShiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIIIIIIIIIIIIIIIIT :D

Super zadeva, priporočam tudi The Shield, čeprav bo mogoče komu preveč nasilna.

Meni se pa zdi malo glup in “zastarel” tisti pogled, ki pravi, da so te serije “realne”. To je passe pogled na filme in umetnost nasploh, zato ker tak pogled realnost na platnu prepoznava le v tistih serijah in filmih, ki že tako ali tako spadajo v žanr socialnega realizma, vse drugo pa je “fikcija”. Me prav zanima kaj bi kak povprečen Iračan ali pa Afganistanec rekla o “znanstveno-fantastičnem” Avatarju, je to res vse fikcija, ali ni?

Sicer pa za umetnost nasploh že dolgo, dolgo pravijo, da ni nikakršno “zrcalo” realnosti, saj je že ta vsakdanja realnost zelo vprašljiva, ampak da umetnost ustvarja (svojevrstno) realnost, nove svetove, itd…

Hiper-realizem označuje samo, kako je nekaj posneto, in nima nobene veze z razglabljanjem fikcija-realnost.

sicer pa… en tko dober “test” (oziroma vzorčno manipulacijo filmskih konvencij glede ločevanja realno/fiktivno)… ponuja nov film Mille Jovovich… The Fourth Kind. Kr zabavno.

Jaz govorim o tem, da je “trik” teh serij in filmov to, da producenti (ki vselej gledajo le na denar) računajo na običajen zdravorazumski odziv, ki bo rekel “wow, to je pa realno”. In po mojih izkušnja večina ljudi za tovrstne serije pravi, da so “realne”. Vse ostale vrste filmov, razen žanra t.i. socialnega realizma kamor spada naprimer Fish Tank, pa razumejo kot “fikcijo”, kar je traparija.

Jah, ne bom nasprotoval trditvi, da je splošna raven medijske/kulturne vzgoje bolj švoh, ampak ajde… omenjena primera nista ravno primera produkcij, kjer bi se gledalo predvsem na denar. Prej bi se lahko trdilo, da v obeh primerih hiper-realizem (počasno razvijanje zgodb, ni mtv-jevskega kadriranja, …) deluje precej na škodo gledanosti.

Realizem pri Fish Tank-u je poudarjen ravno v njegovem neuspehu po virtualizaciji – akterka bi dala vse, da bi se pojavila na odru, mtv-ju. Mogoče je zato res hiper. Ali pa, skoraj rajši “meta”, ker definira žanr znotraj filma. Kaj je torej (hiper)realno? Tisto, čemur spodleti biti idealno. Ni preprosto (kot sugerira termin) posneta realnost, taka kot je, bebava, butasta, ampak je to realnost v nekam zelo specifičnem aktu, ujeta takrat ko “pleza” v virtualno (npr na oder, v tv zaslon, v romantično fantazmo, ameriški sen…), pa pade kolikor je dolga in široka. V tem smislu ima ta žanr, ko se predstavlja kot kao edina realnost znotraj fikcije, res določen odstotek ideologije, ravno zato, ker (sicer v negativnem smislu), utrjuje fantazmo, ki jo posneta realnost zaman lovi. (Lahko bi se imeli čisto fino, kljub revščini itd, če ne bi bili “okuženi” s to fantazmo. Nam se pa smilijo, ker nimajo tistega, kar jim na nek način mi, s svojimi pogledi, dajemo v negativni obliki. Fantazma mtv slave v primeru Fish Tanka, se v realnost injicira ravno preko zaslona…).

Zato pomoje akvarij, kot trdijo vsi ti oh in sploh kometatorji, niso meje njenega sveta, zaprtost itd, ampak njena želja. Akvarij = Mtv, lepe ribe = plesalke, njena realnost je pa ravno tista blatna mlakuža, ona je pa grda riba, ki jo potegnejo iz vode, nabrišejo in pustijo na tleh da crkne…

Seveda je pa vse to brez veze. Užitek gledalca je vedno drugje kot užitek akterjev. Nismo žalostni, ker njej ne uspe, ravno zaradi deprivajoče okolice, padca, njena lepota toliko bolj pride do izraza. Vse skupaj je preprosto seksualizirano. Na nek način kot pri Antigoni – ves cirkus zakona in greha je tam samo zato, da njo ustoliči kot seksualen objekt…

si dubu kaksne podnapise za fish tank?

abaris, sem ravno zaključil tisto sezono, ko je calvin “legaliziral” pa se mi zdi, da je za ameriske standarde super prikazano, da je kvečjemu boljš, če so droge legalne, kot ne…

jp, mesidž je jasen: legalizacija je nočna mora za politike, zato je ne more biti.