Drugi dom
Tax cuts work!
| 8. July 2008 | | Jure
…toda samo za korporacije. Spodnji grafikon, ki kaže, da so v času Bushevega nižanja davkov vse pomembne kategorije (BDP, potrošnja, plače, zaposlenost, vlaganja, …), beležile podpovprečne stopnje rasti, sem si “sposodil” pri Krugmanu.
Več: Paul Krugman: Behind the Bush Bust
(Še brez glasov)
Loading ...
Čudi me, da cvet slovenske neoliberalne inteligence (Damijan, Masten, Šušteršič) nonstop jaha na zniževanju davkov, kakor da bi bil to apriorni pogoj za vsako dobro gospodarsko politiko. Zgornji graf je lep dokaz, da temu ni tako. Le kdaj bo slovenska neoliberalna falanga doumela, da delež javnih izdatkov v BDP o gospodarski politiki ne pove čisto nič, če tega podatka ne dopolnimo s podatki o tem, za kakšne storitve in produkte ti izdatki gredo.
Se strinjam glede davkov - pomembno je, kako se davčni prihodki porabijo.
In za to, za kar se porabljajo danes (neučinkovito zdravstvo, sodstvo, nepregledni socialni transferji itd.) je takšen obseg davčnih prihodkov (in s tem takšen nivo davkov, še posebej dohodnine) previsok.
Kaj je torej bolje - upati, da se bo politika prostovoljno umaknila od korita in bolj učinkovito zapravljala - ali ubogim državljanom (predvsem delavcem) znižati tlako, ki jim zdaj pobere večino težko prisluženega plačila?
“ali ubogim državljanom (predvsem delavcem) znižati tlako, ki jim zdaj pobere večino težko prisluženega plačila?”
In storitve zagotavljati prek trga, a ne. Khm, ki pa dandanes spet ne funkcionira, če politika ne zagotovi učinkovite regulacije. E, no easy way out.
Duhovna revščina neoliberalcev se kaže v tem, da nimajo nobenih drugih predlogov za večjo učinkovitost porabe davčnih prihodkov kot njihovo znižanje in privatizacijo javnih storitev - po domače povedano, stradanje države, tega nevarnega behemota, ki se ne bo ničemur prostovoljno odpovedal, ampak ga je treba zaklati z nižjimi davki.
Takšno sovraštvo do države bi lahko zamenjali za antiavtoritarni refleks, če ne bi taisti neoliberalci radostno pridigali evangelij sužnosti silam trga. Kakor nas uči politična ekonomija, je vsaka ekonomija politična (torej izraz določenega interesa). Ne vem zakaj bi bil neoliberalizem pri tem izjema.
E, eno je učinkovita regulacija, drugo pa nudenje storitev.
Za to, da npr. trgovci ne odirajo potrošnikov s kartelnimi dogovori, je dovolj učinkovita regulacija.
Ne pa to, da so vsi/edini/največji trgovci v državni lasti. Ki potem z visokimi cenami (in monopolnimi dobički) še dodatno “obdavčujejo” reveže, hkrati pa se te reveže tolaži z miti o nacionalnem interesu in koristnosti državnih monopolov.
“Neoliberalizem” glede političnosti ni izjema, se strinjam.
In del te politike je zaupanje v večjo moč, odgovornost in svobodo posameznika (družbeno in ekonomsko) glede na državo.
Glede “družbene”/socialne komponente se levičarji deloma strinjajo z neoliberalci, ostro pa jim (kot razumem) nasprotujete pri ekonomski komponenti.
Ljudje se vam namreč zdijo dovolj razumni in svobodni za odločitve, kot je npr. sklepanje homoseksualnih zakonskih zvez ali udejanjanje pravice do svobode govora - za odločitve o tem, kje in kako delati, kje in kako kupovati, kje in kako se šolati ipd., pa se vam ne zdijo dovolj kompetentni in mora zanje poskrbeti država.
No, bolje to kot komunizem, ki negira obe komponenti svobode.
” je dovolj učinkovita regulacija”
Ne vem, zakaj bi država, ki baje ni sposobna učinkovito porabiti davčnih prihodkov, bila sposobna zagotavljati učinkovito regulacijo?
Za politiko in volivce pač ni preproste poti; drugi pač morajo prve prisiliti, da denar trošijo racionalno, pri storitvah ki so prepuščene trgu, pa zagotavljajo učinkovito regulacijo. V vsakem primeru brez politike ne gre.
“pa se vam ne zdijo dovolj kompetentni in mora zanje poskrbeti država.”
nima nič s kompetentnostjo, precej več pa z idejo, da je svoboda prostega trga lahko zelo “virtualna”. in, seveda, da prosti trg pač ne deluje perfektno.
Matej, neoliberalizem predvsem kot politika favoriziranja kapitala, pri čemer je klamfanje o odgovornosti za lasten uspeh in enakih možnostih le figov list za tiste reveže, ki na trgu - ta je nevtralen mehanizem le v neoliberalnih pravljicah - ne uspejo.
Da, prosti trg ne deluje perfektno (zaradi asimetrije informacij). Zato pa potrebujemo (učinkovito) regulacijo.
@kronist: kaj je bolj favoriziralo kapital (glede na delo)
- neobdavčitev kapitalskih dohodkov po treh letih, ki je veljala v času levih in baje antineoliberalnih vlad, ob visokih dohodninskih stopnjah za dohodke iz dela
- ali znižanje dohodninskih stopenj in povečanje splošnih dohodninskih olajšav za dohodke iz dela, v času trenutne vlade?
Aha, za antineoliberalce so pomembnejši kapitalisti kot pa delavci - vsaj tako pravijo njihova dejanja. Res pa je, da so antineoliberalci odlični pri prodajanju figovih listov.
Še posebej tistih o solidarnosti, enakopravnosti in pravičnosti (kako je lahko pravično, da je delavec plačal več davka za svojo 500 € mezdo kot pa bi kapitalist za prodajo 500 milijonskega premoženja?)
Aha, eno so besede (in programi), drugo pa dejanja.
Pri odločitvah, kje in kako delati in se šolati, nas ne skrbi nekompetentnost, ampak dejstvo, da si na prostem trgu nekateri dostojne izobrazbe oz. 8-urnega delavnika ne morejo privoščiti (da o zdravstvenem varstvu sploh ne govorim). Ampak saj to itak veš, MM… hinavsko je trditi, da so recimo Američani svobodni pri svojih odločitvah glede šolanja. In neoliberalci se delate neumne, ko nočete razlikovati med negativno in pozitivno svobodo. Tudi svoboda oz. pravica do istospolne poroke (ali svobodnega izražanja) bi bila le floskula, če bi si jo lahko privoščili samo bogati.
“Smithovo “nevidno roko”, Sayev zakon ali “supply-side economics”.
No, kako že pravijo zadnji… voodoo economics?
in še o nevidni roki; to je smith postavil v razmere popolne konkurence, ta pa ni ravno značilna za sodobni kapitalizem. in če se že gremo o smithu; ta je tudi napisal, da se plače ustalijo na ravni, ki delavcem omogoča fizično preživetje
“Prosti trg deluje veliko bolj učinkovito kot plansko (državno) gospodarstvo”
jah, kako definiraš “učinkovitost” (kakšne maš cilje) in kaj je plansko gospodarstvo… so to azijski tigri, japonska (nekoc)?
“prediction market” mi lahko razložiš, kako ti odpravljajo asimetrijo informacij v sodobnih gospodarstvih?
Tudi diktatura je veliko bolj učinkovita pri zagotavljanju reda kot demokracija.
O učinkovitosti - gre za učinkovito alokacijo resursov, produktivnost, gospodarsko rast ipd. Če petletka planskega gospodarstva nameni vse proizvodne zmožnosti za težko industrijo, čeprav bi bile te kapacitete uspešnejše (produktivnejše) na drugih področjih, gre pač za neoptimalno izbiro - poenostavljeno rečeno, prosto po Ricardu.
Odvisno od ciljev, ki si jih politika zastavi (npr. nacionalni interes, infant industry protection), pa lahko to neoptimalnost zamaskiramo v doseganje višjih ciljev - npr. svoboda kubanskega naroda pred kapitalističnimi izkoriščevalci ipd.
Primer za odpravljanje asimetrij s “prediction markets” pa je tale ideja:
http://hanson.gmu.edu/dumpceo.html
http://hanson.gmu.edu/YoureFired.htm
in še:
http://www.reg-markets.org/publications/abstract.php?pid=1276
neoptimalna izbira; jah, že, ampak državna intervencija lahko v razmerah market failures proizvede rezultat, ki presega Pareto učinkovitost
prediction markets
a) lepa teorija
b) prediction markets so preprosto forecasting tool na temelju wisdom of the crowd, ki lahko
izboljša dostopnost informacij, ne odpravlja pa njihove asimetrije, posebej skupaj z market failures e.g. Stiglitz;
“Whenever there are “externalities”—where the actions of an individual have impacts on others for which they do not pay or for which they are not compensated—markets will not work well. But recent research has shown that these externalities are pervasive, whenever there is imperfect information or imperfect risk markets—that is always. ”
V kolikor so prediction markets argument proti vladni intervencijo, so potrem takem tudi argument proti potrebnosti odločanja v podjetjih. Samo pogledamo, kaj pravijo prediction markets, in avtopilot, a ne. Sam… ni ravno tako.
slavni primer prodajalca rabljenih avtomobilov: kupec lahko najde informacije o slabi prodajalcih, a kaj mu to pomaga, če mu vseeno prodajo limono. Recimo, potrebuje način za povrnitev, to pa mu lahko zagotovi samo država (inšpekcija, sodišča, potrjeni cenilci, organi pregona etc). Še huje je na področjih, kjer je posameznik povsem prepuščen strokovnjakom in ni sposoben preverjati njihove usposobljenosti in kakovosti dela; recimo zdravstvo. Prav tako so rešitve, ki temeljijo na tem, da posameznik sam preverja vse (in sam izvaja pregon oz. kompenzacije), nepraktične in neproduktive…
prav tako zanimivo: http://www.midasoracle.org/2007/02/06/danger-of-self-fulfilling-prophecy-in-political-event-markets/
http://64.233.183.104/search?q=cache:snCMQVladHgJ:faculty-gsb.stanford.edu/zitzewitz/Research/Five%2520Questions.pdf+asymetry+of+information+prediction+markets&hl=en&ct=clnk&cd=9
Prepiri za oslovsko senco aka MIT vs Chicago.
OK, bom končal - hvala za debato in linke, Jure.
MatejM, finančni špekulanti na trgu nafte so mačji kašelj v primerjavi s tistimi financarji, ki so kockali na trgu nepremičnin.
Neoliberalni fundamentalizem ne preživi na trgu