Tako preprosto, tako daleč

Frankl je v enem odstavku zajel vso modrost vladanja na Slovenskem:

Teza je preprosta: ljudstvo ima rado takšno vlado, ki je poceni, skromna, menedžersko sposobna in žgoče stvari pospravi z mize, ne pa da zadeve zaostruje. Vlada naj uredi romsko problematiko, ljudje nočejo o njej slišati, ne pa da jo zapleta. Naj se posveti gradnji socialnih stanovanj, naj Bručan končno reši operacijske mize, vlada naj se posveti zdravstvu, naj ne prepleta religije in šolstva in nikar naj se ne zažene v konflikte z bolnim Drnovškom. Naj gradi ceste, končno naj uredi recimo dolenjsko avtocesto, gorenjsko, šentviški predor. Malo več elana, prosim, in malo manj trapastih nogometnih tekem. Naj vlada pametno, tiho in preudarno reformira za prihodnost in pokojnine. V miru naj uredi Sovo, ne pa da vse obeša na veliki zvon. Če ima nasprotnike, in vlada jih seveda ima, naj z njimi ravna preudarno, ne pa da “znori”. Vlada naj bo pragmatična, naj dela preproste stvari za ljudi, ne pa da se želi zapisati v zgodovino. Vir.

Tako preprosto je to, nobene mistike. LDS je v najboljših letih to še kako vedela, ko se je načrtno izogibala ideološkim bojem (“ne levo, ne desno…”) in vrsto let volivcem uspešno prodajala menedžersko, tehnokratsko vizijo vodenja države. Ob tem jim je seveda šel še kako na roko Drnovškov stil odločanja (bolje neodločanja), ki je bolj ali manj učinkovito preprečeval, da bi se vlada ali celo sam predsednik vlade zapletala v vsakodnevne “pritlehne” politične boje.

Danes je videti, da se SDS iz vladavine LDS-a in Drnovška ne zmore (ali želi) naučiti ničesar. Odgovor Janeza Janše na pismo Adrijane Starine Kosem je simptomatičen; v kolikor je najprej kazalo, da se mu bo tokrat uspelo upreti skušnjavi, da odgovori osebno in z vsemi topovi, je že danes sledil tipičen odziv v stilu “napad je najboljša obramba”. Samokontrola je, podobno kot pri obračunavanju z Drnovškom, Kučanom in v primeru Sova, ponovno povsem odpovedala:

Vendar pa se vseh ljudi nikoli ne bo dalo kupiti. Če bi bilo to mogoče, bi SDS že zdavnaj uničili. Tudi doslej so že veliko investirali v tovrstne napore.

Ergo: ASK se je prodala. Težko bi si bilo zamisliti udarec, ki bi bil bolj pod pasom, ki bi bil manj primeren predsedniku vlade.