DRUGI DOM

Ivo Vajgl je proti

Vajgl proti sporazumu ACTA

Evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/ Zares) ne bo podprl trgovskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA – Anti-Counterfeiting Trade Agreement) – o vključitvi EU v ta globalni sporazum se bo namreč izrekel tudi Evropski parlament. Sporazum ACTA, ki ga je slovenska vlada sicer že podprla, bi gotovo pomembno vplival na državljanske svoboščine, dostopnost interneta, prihodnost razvoja generičnih zdravil ipd.

Ivo Vajgl ocenjuje, da je sporazum ACTA „nekaj, kar se šele počasi razkriva in je nastajalo na izjemno netransparenten način“. Tudi zato bo Vajgl glasoval proti vključitvi EU v sporazum. Ob tem, ko je v zadnjih dneh prejel množico ogorčenih pisem državljank in državljanov, je dejal, da ga veseli, da je civilna družba v Sloveniji in drugod tako dobro organizirana. Verjame pa, da bo morala civilna družba v škodljivost sporazuma ACTA prepričati tudi slovensko vlado, pri čemer je bistvenega pomena široka javna razprava.

Kategorično proti so tako trije slovenski evropski poslanci: Vajgl, Kleva in Kacin.

Fenomenalno

… smo pogoreli. S pokopom LDS-a in Zaresa od dediščine Janeza Drnovška ni ostalo ničesar več.

A od 20.00 smo spet ljudje. Tudi to je nekaj.

Bodite del presenečenja

Volite tistega, ki vam je pri srcu in ne kalkulirajte! Če ne boste volili s srcem in razumom, bo vaš glas zagotovo izgubljen, tudi če bo tisti, ki ste ga izbrali kot drugo najboljšo (bolje: drugo manj slabo) izbiro, prišel v parlament. Ko vas bo razočaral, boste vedeli, da ste imeli boljšo izbiro. Pustite se presenetiti – bodite del presenečenja

Po 4. decembru se boj šele začne

Drage volivke, dragi volivci. Do nedelje ni več daleč, stvari so že predvidljive in jasne. Janez je nazaj. Ne s 50+, a dovolj bo. Poenotenje levih glasov za prvakoma v podobi premiera, ki se poslavlja, in ljubljanskega župana tokrat ne bo pomagalo. Je nesmiselno. Tovrstne poteze in glasovi bodo šli v prazno. Kalkuliranje ni potrebno, glasujte zase ter po lastni vesti in prepričanju.

Prav je, da Janez tokrat zmaga. Ne zaradi programa, še manj, ker bi mu zaupali. Prav je, da že vendarle pokasira vse, kar je z velikim trudom pomagal ustvarjati vsaj zadnji 7 let. Zmaga, ki bo zmaga samo po imenu. Če dovolite napoved: vlada, ki prihaja, mandata ne bo končala v rednem času. To je zadnji ples Janeza Janše – in ne bo četvorka. Privoščite mu ga – s pravo opozicijo, ki si upa.

Toda boj se 4. decembra šele začne. Bolj kot oblastniški povratek teflonskega Janeza je vsaj v simbolnem pogledu pomenljiv in grozljiv parlamentarni povratek Lude Mile. Šele Luda Mila bo dokočno prikazala in pokazala, da se v Sloveniji najbolj nizkotna, lažniva in primitivna politika preprosto izplača. To je tista grenka pilula, ki jo bo treba 4. decembra in v dneh kasneje pogoltniti ter iti ponovno v boj za drugačno Slovenijo.

Zares. O Zaresu znajo mnogi povedati marsikaj. Včasih drži, mnogokrat najbrž ne. Nekaj pa drži kot pribito: Zares danes ni stranka oportunistov, ti so odšli. Ostali smo tisti, ki nas v boju z ludimi in teflonskimi na fosilni pogon ne bo nič ustavilo.

Zakaj?

Vprašanje, zakaj se postaviti za Zares v letu 2011, je precej pogosto. Žižek je v Delu predstavil razmišljanje, ki mi je zelo blizu; po vsakem soočenju t.i. mandatarskih kandidatov pa še bolj.

Vsi vemo, da smo sredi krize, ki je globalna in se bo še dolgo zaostrovala. V takšnem času potrebujemo politike, ki so hkrati zmožni poglobljenega razmišljanja, pa ne v slogu Drnovškovega smešnega newagerstva. In tu se je z Golobičem zgodilo nekaj, kar je presenetilo celo mene. Kot da bi ga dolga moreča gonja, katere tarča je bil, streznila – ne v smislu maščevalnosti, ampak v smislu odmika od dnevnopolitičnega pragmatizma nazaj k filozofiji, kot da bi se v trenutku zagate njegove politične kariere Golobiču vrnilo njegovo potlačeno. Preberite njegove zadnje daljše intervjuje in se vprašajte: je katerikoli med našimi politiki zmožen tovrstnega razmisleka? Preprosto dejstvo je, da je Golobič edini resni intelektualec, z zavestjo o globini sistemske krize ne le pri nas, ampak v Evropi in svetu.

Levi-desni: tajkuni

Vrhnika

Odločitev je padla; na listi Zaresa se bom pomeril na Vrhniki, kjer delam & prebivam.

Breaking news: kandidiram

You can’t be neutral on a moving train. Howard Zinn

OK, OK, prav zares*. Ne bom citiral Marxa. Groucha!

Bil predlagan, več kot je bilo razlogov proti, bolj všeč mi je postajalo. Bilo bi presneto lažje reči ne in se nato izliti v samovšečnosti. Vzpostavljanje osebne etične drže skozi distanco do politike je poceni.

Zakaj Zares in zakaj sedaj? (Tudi) zato, ker sledeči nujni pogoj, nanizan skozi skopirane tvite, manjka pri vseh treh “rešiteljih”. Trio fantasticus, ki ima skupnega precej več kot razkriva megla slovenskih politikantskih delitev, nujno potrebuje alternativo, ki zna misliti lokalno skozi razumevanje globalnega.

31. oktobra 1517 je Martin Luther v Wittenbergu nabil tistih 95 tez, ki so spodbudile protestansko reformacijo. Danes potrebujemo teze, ki bodo reformirale kapitalizem, tudi slovensko varianto. Dovolj je bilo neoliberalnih in neokorporativističnih odpustkov.

Nismo še pri tezah  (je pa Manifest), a tviti so prekleto dober začetek.

J. Fischer: Europe’s problem is not what happened, but what did not happen http://t.co/DrxKAT0l  #evrozona
O korelaciji med ekonomsko neenakostjo in kvaliteto življenja: http://t.co/xxqL5xiS
Še ena kost – Roubini: http://t.co/xvYwzrhk
It’s the OccupationThatNeverSleeps! Most people who were here R grandparents. 57% of US backs #OWS http://t.co/A3EYldsh
Lazy southern Europeans? Figures on hours worked, labor participation, productivity, and social spending per capita http://t.co/CePaUejD
Krugman na sledi presenetljivih obratov: “… the focus on universal austerity was wrong, wrong, wrong.” http://t.co/NGCffpht #evrozona
Spet Krugman in spet ZDA. Ampak spet: tako zelo boleče domače. Čvek o rasti in delovnih mestih brez ene same nove ideje http://t.co/oK7MunV4
Razgledi opozarjajo na članek o Elisabeth Warren in Obamovem upoštevanju fatcatsov ne pa svojih mikrodonatorjev… http://t.co/FoBLTFeN
Krugman, spot-on. RT @andrejmrevlje: They are scared of “99%” Panic on the Wall Street. http://t.co/W64JNTMN
Friedman on Jobs, jobs and more… http://t.co/NLLarTSx
@GeorgeMonbiot: 3/n: Unless there’s a major write-off of private debt, we’ll be stuck in #GreatDepression for a long time to come.
Stiglitz o prenovi ekonomije: Fixing the financial sector was necessary for recovery, but far from sufficient. http://t.co/IFhPG7Xy #evrozona
Razpad evroobmočja lahko v prvem letu prinese od 25 do 50% padec BDP v posameznih drzavah: http://t.co/HkGaWfB2 #evrozona
Krugman: no sign at all that European policy elites are ready to rethink their hard-money-and-austerity dogma http://t.co/c4fhgfHr #evrozona

*Podrobnosti o dejanski kandidaturi (če zares-zares, o volilnem okraju in drugih tehnikalijah) naj bi sledile v prihodnjih dneh.

Bolj in manj nesramna vprašanja z odgovori

Zares & zares?

Tehnikalije še niso dorečene in prav rad bom v končnem odločanju prepustil mesto drugemu kandidatu.

Zares v parlament? 

Če bi bil to dejanski življenjski cilj, bi danes kandidiral v kakšni drugi stranki/listi. Iz Zaresa so že zdavnaj odšli vsi frutki, ki niso želeli ogroziti javnomnenjske priljubljenosti niti za 1,3 milijarde evrov.

Zares… zakaj?

Ker bom lahko rekel, da sem sem proti prihodnosti, ki jo ponuja “trio fantasticus”, vsaj nekaj naredil. Kot bloger se vladavine novih rešiteljev zelo veselim, niti malo pa kot državljan in davkoplačevalec.

Zares… odprto?

Ja. Politolog, piarovec, brez skrivanja v omarah… in, ja, sem inhaliral ;)

Sedaj gre zares

Dobro, nikoli ni bilo prav prepričljivega skrivanja, kam ideološko nese avtorja tega bloga. Ni bilo skrivaške želje, še manj potrebe. Kljub temu sem se v strankarski mašineriji držal precej ob strani. To ni zame, kolektivizem, ki je do neke mere nujen, da strankarski organizem vsaj približno deluje sinhronizirano, mi je tuj. Vsakič znova mi je precej nerodno in vse skupaj je pogojno znosno zgolj, če ves strankarski cirkus konvencij, zborovanj in sestankov vzamem strogo utilitaristično, kot nekaj, kar je nujno zlo, potrebno, da ima določena ideja sploh minimalne možnosti za uspeh. Večino časa sem se počutil kot antropolog, ki raziskuje popolnoma drugo kulturo.

Letos so stvari nekoliko drugačne. Na kocki je preživetje. Razmišljanje, ali do konca podpreti ali še naprej ohraniti distanco, ki je bila vzpostavljena v teh letih, je velikanski luksuz. 4. decembra zna biti za stranko, ki mi je še vedno (kljub množici drugih, novih kopij) edina prebavljiva, dan D.

Sledi – prvič in zadnjič – prepis celotnega govora nekega politika. Sedaj gre zares.

Gregor Golobič na 6. konvenciji Zaresa:
Nadaljuj z branjem…

O Titovi

Novica dneva, ki je taka izključno zaradi simbolnega pomena. Novica, kjer se pokaže tisto, kar nekje drugje imenujejo “class”.

Kar eni imajo…

Franco Juri, Zares

Ne komentiram odločb ustavnega sodišča, jih predvsem spoštujem. Mislim, da bi jih morala spoštovati vsa politika.

… drugim pa je bolj domače rovarjenje po kanalizaciji cenene strankarske samopromocije iz tujih savn

Jernej Vrtovec, NSi

Če bi, bi predlagali poimenovanje ulice po Andreju Bajuku.

Kakorkoli že, osebno bi mi bilo  precej ljubše, če bi ta družba t.i. pol-preteklo zgodovino lahko obravnavala drugače, bolj zrelo. Z večjo distanco, z večjo mero…, hja, morda celo tistega krščanskega odpuščanja in zavedanja o grešnosti človeške nravi. Bilo je mnogo slabega, bilo je marsikaj dobrega. Pisano –  kot je lahko samo življenje. Tudi naši potomci naše dobe verjetno ne bodo preveč hvalili.

A hkrati vse skupaj bega. Bega, ker se tista anti-komunistična, ueber demokratična Slovenija, ki noče imeti ničesar s tistimi temnimi komunajzarskimi časi, z vsem srcem in zagnanostjo pripravlja, da referendumsko in  jako”demokratično” odreče mojim ljudem pravico, da so srečni, enakopravni in da si – če že želijo – da ustvarijo družino.

Komunizem je mrtev, že dolgo, le njegove pristne naslednike gre iskati na novih mestih. NSi je nabolj komunajzarska stranka poosamosvojitvene Slovenije.