DRUGI DOM

Lahovnikovo pismo: ena pravila za Ultro, druga za vse ostale

Hitro branje famoznega Lahovnikovega pisma:

- Lahovnik problematizira Ultrino sodelovanje na javnih razpisih (na njegovem, ne Golobičevem ministrstvu), ki je popolnoma znotraj zakonskih določb

- Ne omeni, da je Zares bil med glavnimi zagovorniki novega zakona o integriteti, ki na tem področju uvaja strožja merila – prepoved poslovanja s podjetji, v katerih ima funkcionar več kot 5-% delež; prej več kot 2o% (v UL objavljen 6. maja 2010)

- Precej zanimivo (samovoljno?) interpretira poglavitni člen v novem zakonu:
Zakon: “Naročnik, ki posluje po predpisih o javnem naročanju, ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem naročniku opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu.”
Lahovnik: “Vlada je je nenazadnje kolektivni organ odločanja, zato menim, da posamezen funkcionar ni v konfliktu interesov le, če se družba, ki je v njegovi več kot 5% lasti… prijavlja na razpise njegovega ministrstva, pač pa menim, da gre za konflikt interesov tudi v primerih, če se prijavlja na razpise drugih ministrstev in njihovih organov v sestavi.”

Nisem pravnik, a zakon in Lahovnikovo “mnenje” se mi ne zdita ravno v soglasju. In če ima tako mnenje, kje je bil še pred kratkim, ko se je pripravljal zakon? Spet ni bilo časa, ker je pazil otroke? Četudi predpostavimo, da je njegovo mnenje pravilno, zakaj za Ultro velja zakon za nazaj, tudi za posle iz leta 2009? Sklicuje se na nov zakon, hkrati pa ne omenja nobenega primera Ultrine nespodobnosti po njegovi uveljavitvi.

- Prizna, da je mimo vseh pravil osebno posredoval in s političnim pritiskom dosegel (samo)izločitev poslovnega subjekta iz razpisnega postopka (Margenta in razpis agencije TIA leta 2009) –  skratka lep cvet samoomejevanja in brez vsakega suma, da gre za čisto osebno maščevanje.

Nisem strokovnjak za to področje, a zaenkrat kaže, da je Lahovnik pridelal zavidanja vreden politični bullshit. Kar seveda ne pomeni, da ga pri Financah ne bodo v kratkem razglasili za narodnega heroja. Gre pač za Ultro.

Lahovnika čez vladni prag

Bi ali ne bi, to je baje sedaj vprašanje. Čeprav je v javnosti megle še veliko (famozni pismi), spremenljivk pa precej (poslanski mandat, koalicijska razmerja…), Zares preprosto mora pognati Lahovnika iz ministrskega stolčka.

Javnomnenjski rejtingi stranke so slabi, obstoječi nabor ministrov pa z občutno omejenim dometom. MZVT preprosto ni resor, ki bi lahko pritegnil večjo pozornost medijev in javnosti. Ministrstvo za kulturo bo doživelo svojih 5 minut slave z zakonom o RTV, potem pa se bo skoraj zagotovo umaknilo iz soja žarometov. MJU je lahko hvaležno ministrstvo v časih, ko je od kje vzeti in se lahko zaposlenim delijo bonitete, državljanom pa nove storitve (virant.press). Sedaj niso ti časi.

So časi ministrstva za gospodarstvo in Zares si težko privošči, da ga spusti iz rok. S pravo in prepoznavno osebnostjo na tem ministrskem stolčku se da pri javnem mnenju nekaj narediti. Koga? Nimam pojma. Stvar se lahko v primeru napačne izbire vrne kot bumerang, toda cagavost v položaju, v katerem je Zares trenutno, nima nobenega smisla.

Torej, lepo se zahvaliti za tisto odstopno izjavo in bodočim strankarskim kolegom zaželeti čim več sreče. Potrebovali jo bodo. V tretje gre baje še lažje.

Gregor Golobič: stati inu obstati

Kopiranje govora Tony Blaira, avtorstvo zakona o medijih, palača notranjega ministrstva, PUM & Podobnik… Zakaj to naštevam? Ker so to eni izmed številnih primerov, ko so mediji/javnost politike ujeli na dokazani laži, zgodilo pa se ni nič. A Gregorja Golobiča ne bom branil s tistim “saj vsi kradejo”; poanta je drugje.

Zadnji dnevi so kot bi padli iz lune. Cirkus, ki ga uprizarjajo nekateri mediji, zlasti Finance, je dobil že bizarne razsežnosti. A ta cirkus pogojuje ena temeljna fantazijska predpostavka: da imamo politično kulturo, kjer politike pri laži, manipuliranju z dejstvi ali napačni presoji doleti neizbežna in gotova kazen. Vsak, ki vsaj bežno spremlja slovensko, pa tudi svetovno politiko, ve, da je to neumnost. Napake se prezrejo, zminimalizirajo, celo opravičijo… Je Bush odstopil, ker je lagal o vzrokih za napad na Irak? Blair? Clinton zaradi gospodične Lewinsky?

O napakah in njihovi ceni v demokraciji presojajo volivci. Ni dvoma, da bodo to storili tudi v primeru Gregorja Golobiča. Najmanj pa so za zganjanje moralne panike in metanje kamenja poklicani in upravičeni njegovi konkurenti, ki imajo na glavi še in še masla. Osebno čakam samo še na intervencijo slavnega dr. Grimsa, vrhunskega umetnika v manipuliranju z dejstvi, polresnicami, insinuacijami in povsem spodobnimi lažmi.

A zakaj nenadoma od Golobiča vsi pričakujejo več kot od kogarkoli drugega? Zakaj so pričakovanja tako visoka? Vsaj del razloga gre iskati v platformi stranke, ki gradi na novi, drugačni politiki. Nihče pri polni zavesti česar podobnega in tako etično zahtevnega ne pričakuje od SDS. Tam so laži samoumevne, če so politično koristne. Vemo, da nam lažejo, a saj gre samo za SDS. Kaj pa bi sploh bilo mogoče drugega pričakovati?

Zares si je pri oblikovanju platforme postavil visoke cilje in nekoč je pač moralo tudi spodrsniti. Nihče ni popoln, a vsaka realistična analiza delovanja Zaresa v dosedanji vladi bi nedvomno pokazala, da bi bila ta država brez te stranke in brez Golobiča v slabšem položaju. Kdo je prvi in najbolj glasno zaklical, da ni primerno, da državne banke dajejo denar tajkunom? Kdo je vidno negodoval, ko so na vrh NLB po janšistični maniri postavili Veselinoviča? Kdo je največji zagovornik KAS-ov?

Po vsem tem ropotu je čas, da si postavimo prava vprašanja; bo slovenska politika boljša, če Golobiča odnese ta napaka? Bo slovenska politična kultura doživela nenadno razodetje? Se bo Grims posipal s pepelom in rekel mea culpa? Dragutin Mate? Janez Podobnik? Bi v prihodnosti vsaka laž ali napaka avtomatsko diskvalificirala vsakega politika brez debate?

Malo morgen.

Ni dvoma, da bo Zares plačal ceno, pa naj Golobič ostane ali odide. V prvem primeru že vemo, kakšen napev bo ubrala Grimsova lajna, v drugem bosta stranka in slovenski politični prostor ostal brez politika, ki mu nihče ne oporeka sposobnosti vrhunske analize in kritike razmer. Le Golobič lahko v stanju, ko Pahor ni pripravljen ali zmožen parirati Janši, predstavlja učinkovit odgovor na vsakokratne mahinacije desnice. Koga bi raje postavili v politični ring, v katerem bi na eni strani čakal Janez Janša? Pahorja? Veliko sreče!

Žal ni več dvoma, da je Gregorju Golobiču spodrsnilo, kar je za nekoga, ki je tudi s pomočjo demonizacije desnice na temo njegove vsemogočnosti, postal skoraj nezmotljiv, vsekakor nerodna zadeva. Ob tem sem kot nekdo, ki so mu Zares in ljudje, ki ga sestavljajo, dejansko najbolj blizu, lahko samo zaskrbljen. A to ne pomaga nikomur, najti je potrebno odgovor, kaj je najboljše za stranko in državo. Jaz sem se odločil.

ZARES program za evropske volitve

V Zaresu so (zdi se mi, da edini) pripravili celovit program za evropske volitve, pri katerem je mičkeno sodelovala tudi moja malenkost. Par izsekov:

Vprašanja LGBT so vprašanja človekovih pravic. ZARES ne sprejema kršenja človekovih pravic istospolno usmerjenih posameznic in posameznikov. Evropa mora delovati tako, da so vsi ljudje, ne glede na spol, invalidnost, poreklo, spolno usmerjenost, starost in narodnost/etničnost enako obravnavani. Pri tem je vodenje EU pomembno, enako kot tudi izobraževanje ter izmenjava izkušenj. Zakonodaja na področju istospolnih partnerstev je različno urejena po EU ali pa sploh ni, npr. v Italiji.

Istospolne družine pogosto niso pravno priznane in zaščitene. Pri nas so obravnavane kot enostarševske družine tako, da je priznano samo biološko ne pa tudi socialno starševstvo. V ZARES se bomo zavzemali, da bodo istospolna partnerstva, sklenjena v kateri koli od držav EU, priznana v drugih državah članicah. Zagovarjali bomo pravice otrok istospolnih družin, da so pravno zaščiteni in da so pravno priznani tudi ljudje, ki za njih skrbijo.

Zavzemali se bomo, da Evropska unija podpre načela iz Yogyakarte o uresničevanju mednarodnega prava človekovih pravic v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno družbeno identiteto.

Par nasvetov pa sem podal tukaj:

ZARES se zavzema za učinkovitejšo EU politiko na področju prepovedanih drog. V skladu s tem podpira krepitev preventivnih aktivnosti, usmerjenih zlasti na mlade, ki sodijo med najbolj ranljive skupine, s poudarkom na izobraževanju o nevarnostih in posledicah uživanja drog. Podpiramo razvoj programov osveščanja uživalcev, ki se še ne morejo ali ne želijo odpovedati drogam, o varnejši uporabi, nizkopražne programe oziroma programe za zmanjšanje škode ter širitev zdravstvene mreže za zdravljenje odvisnosti. Potreben je ponoven in temeljit razmislek o možnostih uporabe marihuane v medicinske namene. Ob prepovedanih drogah pa ne smemo zanemariti tudi tistih, ki so dovoljene, kot so alkohol, tobak, igre na srečo, ki prav tako povzročajo občutno družbeno škodo.

in

Internet je po definiciji čezmejna dejavnost. Stranka ZARES se bo tako kot na drugih področjih borila proti tistim, ki bi regulirali preveč ali v napačni smeri, a zagovarjala, da so določena jasna skupna pravila nujna, med drugim tudi na področju avtorskih pravic. ZARES podpira prizadevanja Evropske komisije za odpravo teritorialne omejitve pri licenciranju glasbe: s tem bi recimo postala spletna glasbena trgovina v eni državi članici dostopna vsem evropskim državljanom. Če pa gre za skupna pravila na področju boja proti nezakonitemu izmenjevanju avtorsko zaščitenih del prek interneta, menimo, da je potrebno poiskati ravnovesje med interesi industrije in uporabniki spleta, ki se tičejo zasebnosti, svobode dostopa ipd.

Brskanje po smeteh

Pa jo imamo, novo anonimko SDS-a (očitno gre za asociacijo anonimnih, AA). Na tapeti sta Golobič & Zares, pri čemer pa je avtor (avtorica?) pograbil vso oborožitev, ki je bila na voljo.

Povezanost Nove ljubljanske banke, Pivovarne Laško in »novega« politika iz starega legla LDS pa je nazorno in analitično predstavil novinar Kovač, ki je analiziral vrnitev ministra Golobiča v slovensko politiko. V poslovnem dnevniku Finance so prvi razkrili tudi Golobičev tihi dogovor s Pivovarno Laško o medijskem vstopu stranke Zares v časopisno hišo Delo. SDS

Joj, to je pa morala biti nuja, da so porabili še Kovača. Kako bi še lahko rekli pojavu sklicevanja na “analize” Stanislava Kovača? Brskanje po smeteh?*

*Da ne bo pomote (ali kakšne tožbe): ne trdim, da je Kovač smet, samo tisto, kar napiše, ni vredno papirja, na katerem je natiskano.