David Cameron in vedenjska ekonomija
David Cameron, vodja britanskih konzervativcev, bo skoraj razgotovo – razen če se Brownu ne posreči nič manj kot kakšen čudež – novi prime minister. Verjetno kar zasluženo, saj je vsaj zaenkrat kar prijeten možakar, kilometre daleč od fanatizma Železne Lady ali plesnivih vešč ala Ann Widecombe.
Kar je zanimivo pri britanski politiki, je skoraj neposredno prevajanje novih družboslovnih trendov (lahko rečete tudi modnih muh) v politične programe in prakso. Tony Blair je recimo prinesel vero v vladanje prek javnomnenjskih raziskav in novi laburisti v prvih letih niso khm… kihnili, če to ni podpiral glas ljudstva, kot se je kazal skozi ankete, ki so jih laburističnih spin doktorji izvajali brez prestanka. Drug Blairov “buzz” je bil prenos podjetniške logike v državno upravo; državna uprava naj bi uporabljala ista orodja kot podjetja, na nek način simulirala podjetja. Na koncu se je mnogokrat izkazalo, da je simulirala tudi rezultate.
Cameronova novost je trenutno strašno modna poroka psihologije, marketinga in ekonomije z imenom “behavioural economics“. Sledi še svež video njegovega nastopa velepomembni konferenci TED, jaz pa zaključujem z ugotovitvijo, da je korporativni PR (od koder izhaja Cameron) res poklic prihodnosti.