Ko se Stanislav Kovač spravi na Slavoja Žižka, iščite zavetje pred poplavo debilizmov. Niti ni potrebno, da Žižka cenite, samo malce ga je treba prebrati, pa vidite, da Kovač dlje od STA-jevih povzetkov Žižkovih nastopov ni prišel. No, tak manko poznavanja predmeta za kolumniste Financ, zlasti pa za Kovača, itak ne predstavlja nobene prepreke za gobcanje.
Na blejski konferenci je presenetil z nasprotovanjem kitajskemu modelu avtoritarnega kapitalizma, ki ga je še pred nedavnim javno razglašal za dobro alternativo zahodnemu modelu liberalnodemokratskega kapitalizma.
Minuli teden se je na blejski konferenci isti Žižek brez pojasnila spreobrnil v velikega nasprotnika kitajskega avtoritarnega modela kapitalizma. Nepričakovani Žižkov preobrat iz podpornika v nasprotnika kitajskega kapitalizma je odločilen za razumevanje tega izredno vplivnega ideologa levice. Public enemy: Kitajski prevarant Slavoj Žižek
Dragi Slavko, ko Žižek zahodnemu zoperstavlja kitajski model, in ko pravi, da je slednji lahko celo bolj uspešen in model prihodnosti, ne pomeni, da je zanj “boljši” (ali celo zaželen). Gre za preprosto konstatiranje, da je poroka kapitalizma in enopartijskega sistema lahko ekonomsko zelo uspešna.
V primerjavi s kitajskim kapitalizmom so izrazito socialna država celo neoliberalne ZDA, ki jih Žižek satanizira kot največje zlo sodobnega kapitalističnega sveta.
Huh. Če bi si moj kolumnist privoščil takšne bedarije, bi že isti dan odšel po delovno knjižnico. No, pri Franklu, mecenu mediokritet na Slovenskem, ni upanja.