DRUGI DOM

Ko o Družinskem zakoniku spregovori SLS, pametni obnemijo

Koalicija naj bi pripravila nov “kompromisni” predlog Družinskega zakonika. O tem takrat, ko bodo spremembe uradno predstavljene tudi javnosti, a to ne preprečuje, da ne bi že sedaj analizirali zadnjega prispevka SLS k slovenski družinarski blaznosti. SLS očitno ni zadovoljna niti s predlogom, ki naj bi posvojitve omejeval zgolj na primere, da je eden izmed partnerjev tudi biološki roditelj (odpadejo torej bajke, kako istospolni pari skačejo preko vrste pri posvajanju slovenskih sirot ali en masse naročajo dobavljive afriške prek Amazona).

Strinjajo se, da je treba na področju ureditve zvez med istospolnimi partnerji uvesti določene izboljšave, bi pa sami iz zakonika najraje črtali člen, ki tem parom omogoča posvojitve. rtvslo

To je blazno, razložljivo zgolj s preprosto ideološko zadrtostjo ali resnim intelektualnim deficitom.

Ti otroci z ne-biološkim staršem praviloma že živijo. Zanje skrbi, jih vozi v šolo, vrtec, jim kuha… a SLS je proti, da bi se ta skrb tudi pravno uredila (pravice in dolžnosti). Čim manj pravic in dolžnosti ima ta, ki dejansko skrbi za otroka, boljše je? Bo to dete hopa-cupa živelo v drugačni družini, če tovrstne posvojitve na zakonskem papirju ne bo zapisane, ali pa bo vse skupaj zgolj težje, bolj komplicirano, manj pravno urejeno in varno? To je v interesu tega otroka???

Četudi gledate zgolj iz najbolj ozkega stališča famoznega slovenskega davkoplačevalca, ki histerizira ob vsaki omembi davkov, je stališče SLS popolni kretenizem, saj pravno gledano ohranja enostarševsko družino z vsemi proračunskimi posledicam tam, kjer za to ni nobene potrebe. To je v interesu… koga sploh?

Razumeti SLS pri Družinskem zakoniku še vedno predstavlja spust v najtemnejše globine človeške pameti. Je pa tudi res, da odziv Lude Mile še čakamo.

P.S.
Da je proti tudi Jelinčič, ni presenetljivo. Fasado je vendarle delal SCT, ne pa aktivisti Legebitre.

Komu koristijo Jelinčičeve težave?

Veteranskega Jelinčiča je kljub “svinjarijam” (če uporabimo njegovo terminologijo), ki so zadnje čase naplavile v medijih, težko povsem politično pokopati, a kot kažejo zadnje ankete, kazen bo in ne bo zanemarljiva. V čigavo korist?

Če pogledate volivce, ki volijo SNS, je kakšen sklep lahko hitro na dlani (konstantno visoki deleži mladih in prvih volivcev, v povprečju manj izobraženi), drugje, recimo pri razporejanju levo – desno, pa je že težje. Še najboljša oznaka je verjetno “protestni volivci”, ki lahko v drugih okoliščinah volijo tudi za kakšno drugo stranko iz levega ali pa desnega pola.

“Protestna” narava ob brodolomu SNS seveda za trenutno vladajoče stranke predstavlja problem, za opozicijski SDS in SLS pa priložnost, še zlasti, ker lahko zelo gladko prevzameta štafeto na področjih, kot je recimo urejanje odnosov s Hrvaško. Čeprav ima SDS gravitacijsko prednost največje opozijske stranke, tudi SLS pri lovljenju Jelinčičevih volivcev ni brez adutov (trdo stališče glede Hrvaške, Podobnik, etc…), pri čemer pa bo ključno, če se bo slednji uspelo odviti iz kletke pomladniške solidarnost za vsako ceno. Slovenski politični prostor pridela mnogo iracionalnosti, a med glavnimi je zagotovo ta, da SDS popolnoma obvladuje desnico, postavlja teme in določa pravoverne odzive, SLS pa kot nekoliko bolj “kmečki” privesek pokorno sekundira. Povsem nerazumljivo, če vemo, da je maksimalni domet desnice relativno omejen, in da se potencialni potrošniki obeh desnih strank še kako prekrivajo.

Dejstvo, da SLS ni dala glasov za referendum o izbrisanih, lahko kaže, da se pasti v stranki morda le začenjajo zavedati. Če bi ob tem zmogli ponuditi še desno alternativo SDS-ovski paranoji in antikomunistični obsedenosti, bi se na naslednjih volitvah znale karte na desnici dobro premešati.

SDS in afera Baričevič

Zadnje čase so jako popularne raznorazne teorije na temo afere, ki brez predaha zaposluje slovensko javnost in politiko, zato naj bo tudi meni dovoljeno, da razgrnem eno. Recimo ji “delovna teorija”, saj je več kot očitno, da zadevi še zdaleč nismo prišli do dna. Posvečena bo (komu pa drugemu) moji najljubši stranki.

SDS se je na samem začetku afere Baričevič odzvala nenevadno zadržano, skorajda mlačno. Dobro naoljena in v bitkah preizkušena strankarska mašinerija, ki drugače ne izpusti nobene priložnosti, je imela nenavadno pozen štart, saj so sporočila za javnost in pozivi k odstopom zares začeli deževati šele ta teden, ko je psihoza že malo popuščala.

Od kod ta zamuda? So bili tudi oni na smučanju? Ali pa je zadaj nekaj drugega: da niso bili povsem prepričani, kam bo zaneslo medijski projektil? Kot se kaže danes, je bila previdnost, če je obstajala, na mestu: zgodba se je zapletla v času, ko je ministrstvo vodil njihov minister, ki naj bi se po današnjih dokazih Mladine neposredno vmešal v proces odločanja. No, četudi tega niso vedeli, so morali vedeti, da je bilo ministrstvo za kmetijstvo dolga leta fevd partnerske in pomladniške SLS, brez katere se na oblast pač ne morejo povzpeti. Le kdo bi lahko vedel, kaj vse so SLS-ovci zakuhali, kajne?!

Toda afera je pridobivala zalet in se razvila v čisti clusterfuck za slovensko levico, zlasti pa za LDS. Priložnost, posajena na ramena javnega revolta, je bila preveč dobra, da bi se jo dalo zapraviti. In se je aktiviral Jože Tanko, ki je začel poročanje Požarja neposredno pretapljati v sporočila stranke, k temu pa za dobro mero primešal še NPU. Stvar je v maniri, tipični za SDS, kjer se trditve, izrečene danes, že naslednji dan preprosto “pozabijo” i nikom ništa nadomestijo z novimi, če se izkažejo za neresnične ali kako drugače pomanjkljive, delovala krasno.

Tako krasno, da je Janez Janša pridelal moralko o omrežjih moči, ki v slovenski politični zgodovini po letu 1991 najbrž nima primerjave. Tekst je naravnost epski.

A tajming ne bi mogel biti slabši – isti dan v javnost priletijo dokazi, da so “centri moči” nenavadno blizu SDS-u, še bolj pa SLS-u. Nerodno, a prav tako epsko.

Republika Ljubljana

Janez Janša je po zadnjih parlamentarnih volitvah izjavil, da je Ljubljana premagala Slovenijo. Za volilni poraz desnice so bili torej “odgovorni” prebivalci prestolnice, ki po tej logiki niso ravno del te države. Le skozi to prizmo odštetja Ljubljane iz slovenske enačbe si je mogoče razlagati ravnanje desnice, zlasti pa SDS, z glavnim mestom. Kot da so ga odpisali, odšteli, kot da v tem mestu nočejo zmagati.

A res kdo misli, da lahko na eni strani oklesti financiranje, po drugi pa pleteniči “o najlepšem mestu na svetu” in kako ima v mislih zanj vse najboljše… ter pričakuje glasove? Kako lahko rasistično zmerjaš župana z “balkanskim kavbojem” in “opankarjem” ter pričakuješ pohvale v mestu, ki, med drugim, ni popolnoma etnično homogeno?

Janković desnici tega, kar mu je storila v Mercatorju, predvolilnem boju in s krčenjem mestnih sredstev, seveda ne bo nikoli odpustil. Da jih ima “v želodcu”, je razumljivo, manj razumljiva, naravnost neumna pa je reakcija desnice, kjer je vse videti, kot da se bije bitka z županom na plečih prebivalcev prestolnice.

Kratek stik desnice s prestolnico pa ima še en, verjetno celo večji pomen za slovensko politiko. Ljubljana je vseeno najbolj urbani del te dežele in načrtna ali nenačrtna odpoved temu delu volilnega telesa lahko stranki, kot je SDS, prinese samo to, da bo še manj urbana, bolj podeželska, s čimer bo še bolj hodila v zelje SLS in NSi. Razvoj, ki je za levico kot dar iz neba. SDS, globoko zakopana v patološki antikomunizem (“problem”, ki kljub rompompomu glede Ertlovega odlikovanja zelo verjetno prizadene le trdno strankarsko jedro, ostali pa se prej soočajo s težavami kapitalizma), ki še bolj kot bi bilo nujno potrebno tekmuje in jemlje glasove SLS-u in NSi. Res, zakaj bi izbrali “luzerski” SLS in NSi, če SDS pove isto? Alenka Jeraj ali Ljudmila Novak? Razen v letih, v čem je že razlika?

Resni problemi

Izjav Radovana Žerjava in njegove SLS na tej strani ni ravno veliko, saj bi iskanje tehtnega v teh primerih zahtevalo preveč muk. SLS vzamete Hrvaško in stranka nima več kaj povedati, kar ne bi že itak povedali v SDS-u. Verjetno bo za tiste, ki so ga postavili na mesto predsednika, večni misterij, kako je lahko kot predsednik stranke bolj medijsko neviden kot prometni minister. Ali pa morebiti čaka, da se tisti neslavni predor ponovno poruši in bo spet čas za njegovih “pet minut”?

Predsedniki opozicijskih strank so vladajočo koalicijo tudi pozvali, naj se začne ubadati z resnimi problemi, ki terjajo nujno ukrepanje, ne pa da z zgodbami, kot je odlikovanje Ertlu, “odvračajo pozornost”. “Gre za ponovno ideološko izzivanje,” je ocenil Žerjav. Dnevnik.si

In kako si naša opozicija predstavlja to “ubadanje z resnimi problemi”, kot ga svetuje Žerjav?

Napoveduje “resno razpravo v parlamentu”, kakšne korake proti Türku bodo sprožili, pa se bodo dogovorili na posvetovanju poslanskih skupin še ta teden. “Odprte pa so vse možnosti,” je še dejal Janša, ki ni izključil niti možnosti za pobudo ustavne obtožbe predsednika republike.

Politični entertainment za naslednjega pol leta je začrtan.

Družinski zakonik: predsodki, manipulacije in neumnosti desnice

Nadaljuj z branjem…

Nacionalistične orgije po dogovoru Pahor – Kosor

Pojasnil je, da je hrvaška premierka v izjavi oziroma pismu švedskemu predsedstvu zapisala, da “noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru pogajalskega procesa ne prejudicira končne rešitve meje”. V pismu je tudi izpostavila, “da noben dokument ali dejanje” po 25. juniju 1991 “nima pravnega učinka na nobenem arbitražnem sodišču in tudi ne prejudicira izida nobenega od postopkov”. Dnevnik.si

Po doslej znanih informacijah je videti, da je Slovenija v pogajanjih iztržila točno tisto, za kar si je uradno prizadevala. Formulacija “noben dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 nima pravnega učinka” to vsekakor potrjuje. Še več: Sloveniji je uspelo doseči, da se bo o razmejitvi odločalo z arbitražo, s čimer je uspešno sanirala škodo, ki jo je povzročil Janez Janša s pristankom na reševanje na Meddržavnem sodišču v Haagu (za Slovenijo nedvomno manj ugodna možnost).

Obeta tudi naslednja formulacija:

Hrvaška /se/ obvezuje, da bo rešila mejno vprašanje v skladu s ključnimi prednostnimi nalogami pristopnega partnerstva z razumevanjem, da bo dogovor o načinu rešitve meje dosežen pred glasovanjem o pristopni pogodbi v slovenskem parlamentu. Delo

V kolikor ne bo prišlo do rešitve mejnega vprašanja pred ratifikacijo, bo tole prišlo zelo prav, saj a) povezuje vprašanje meje z vstopom v EU, kar je hrvaška politika doslej poskušala na vsak način spodbiti b) daje Sloveniji še eno pokritje morebitne ponovne blokade.

In slovenski nacionalisti?

Zaradi očitnih prizadevanj vlade, da v čim krajšem času omogoči vključitev Hrvaške v EU, ne da bi se prej Hrvaška umaknila z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja*, bo stranka začela z organizacijskimi in vsebinskimi pripravami za zbiranje podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma. SLS ob tem še enkrat poudarja, da podpira vstop Hrvaške v EU, vendar vztraja, da v EU ne more vstopiti s slovenskim ozemljem. Po oceni SLS preti prevelika nevarnost, da bo Slovenija izgubila teritorialni stik z mednarodnimi vodami, zato ”bomo v SLS začeli z vsebinskimi in organizacijskimi pripravami za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma”. 24ur

»To je izdaja slovenskih nacionalnih interesov, ki jih je Pahor naredil zaradi kakšnih privatnih interesov ali pa iz strahu do bratskih Hrvatov ali tistih iz EU,« je dejal prvak SNS Zmago Jelinčič. »Gre za svinjarijo. Ljubljanska politika je Slovenija vedno izdajala. Pravzaprav smo na to že navajeni.« Finance

Ob takih ekstremističnih zahtevah ne čudi, da je vlada poskušala pogajanja čim dlje zadržati od oči javnosti, nacionaliste pa prepustiti tavanju v temi.

*Zakaj je to neumnost, ki jo lahko pridela samo SLS: Hrvaška se ne more umakniti s “slovenskega ozemlja”, ker to ozemlje pač ni slovensko – do končne razmejitve gre za sporno ozemlje, ki ni ne naše, ne njihovo. Tudi če bi prišlo do umika, to pravno gledano ne bi imelo nobenih posledic, saj se dejanja po 25. juniju 1991 itak ne upoštevajo.

P.S. Za danes je napovedana še izjava Dimitrija Rupla – nekdanjega ministra, ki mu v odnosih s Hrvaško v vseh letih ni uspelo doseči ničesar.

Revolucionarni SLS

Primc (predsednik Glavnega odbora SLS op.a.) je prepričan, da bi bilo potrebno tako imenovane tajkune pozapreti in razlastiti. Na vprašanje, ali tudi predsednikovega brata, pa je odgovoril: “Vse.” Vir

Če živiš dovolj dolgo, doživiš tudi spreobrnitev SLS-ovcev v komuniste. :D