DRUGI DOM

Schadenfreude ali ko Mladina dostavi darilo Janezu Janši

Priznam, a se ne kesam. Trenutno sem utelešenje nemške besede v naslovu. Pisci zadnje številke Mladine so naredili vse to, kar drugim slovenskim medijem doslej ni uspelo ali jim je uspelo zgolj pogojno: poglobili so se v dokumente, predstavili drugo plat (sestro pokojnika) in prek fantastične analize Marcela Štefančiča postavili ogledalo slovenski duši.

19. 2. 2010:

Najnovejša Mladina objavlja dokument, ki dokazuje, da se je v aferi Baričevič politika zares vmešala v delo stroke in inšpekcijskih služb. Potem, ko je veterinarski inšpektor odredil usmrtitev psov, se je v postopek neposredno vmešal minister. Vendar ne sedanji minister Milan Pogačnik, ampak prejšnji minister Iztok Jarc, ki je bil imenovan iz kvote stranke SDS. Dnevnik

Mladina:

In končno, če se sedanjemu ministru že očita zloraba javnega interesa: do leta 2007 državno pravobranilstvo posebnega pooblastila vlade za varstvo javnega interesa ni potrebovalo. Zakon je spremenila vlada Janeza Janše z utemeljitvijo, da lahko le demokratično izvoljeni organi določajo, kaj je javni interes (ne pa državni pravobranilec. S tem je preprečila, da bi “njihov” organ, državni pravobranilec, lahko napadal “njihove” odločbe, na primer ministrstev. Mladina, 19. 2. 2010

Janez Janša v moralki, objavljeni na spletni strani SDS-a istega dne:

Ni se še polegel prah okrog spornega odlikovanja, ko se je zgodila garažna afera. Mučna in tragična smrt pripadnika tranzicijske levičarske elite je razgalila delovanje mafijskega omrežja, ki omogoča ljudem brez vesti stanje, v katerem je vse dovoljeno. Dobesedno vse. Niso jim dovolj samo zlorabe sistema in ljudi, pred njimi niso varne niti domače živali.

Ob odstranjevanju vsaj nekaterih tančic iz ozadij garažne afere se v vsej svoji grotesknosti razgalja morbidno dekadentno obličje mogočne pajkove glave, za katerim se pne gosta lepljiva mreža, ki povezuje mnogotere stare in novodobne koristi in koristolovce.

Slovenska vojska kot uspavalo

SDS-ovski podmladek se je danes z zamudo, a zato toliko bolj slikovito, odzval na Mladinino pobudo za ukinitev/preoblikovanje Slovenske vojske.

Kljub velikemu ogorčenju in začudenju, ki ga izražamo v Slovenski demokratski mladini, nas nikakor ne čudi dejstvo, da je bila peticija objavljena ravno v reviji Mladina, glasniku nesmiselnih pamfletov, ki jih pišejo v svojem namišljenem in nerealnem svetu ujeti filozofi, samooklicani intelektualci in skrajni levičarji. Menimo, da ni potrebno posebno poudarjati, da glavni podpisniki peticije očitno nimajo nobenega znanja s področja obramboslovja, kaj šele, da bi kdo od njih kdaj držal v rokah orožje in stopil v službo države.
…
Mnogi ponoči mirno spimo tudi zato, ker vemo, da nas varuje vojska, ki je sposobna braniti svojo domovino in svoj narod.SDM

Meni, ki se s ponosom prepoznam v vseh treh kategorijah “sumljivih” in nepatriotskih državljanov, je Mladinina akcija strašno simpatična, čeprav hkrati vem, da ji uspeh ni usojen. Četudi bi slovenska levica zmogla dovolj domišljije in poguma, bi kot sila, ki ima že itak piarovske težave z domoljubnim pedigrejem, težko preživela desant borcev za osamosvojiteljske tekovine. A nič ne de; tudi bitke brez upanja zmage je včasih – že zaradi higiene – potrebno biti.

Zanimivo pa je še nekaj drugega, kar je mladcem in mladenkam v SDS-u verjetno ušlo: njihov tekst bi le z malenkostnimi spremembami (NOB namesto osamosvojitve, bratstvo i jedinstvo namesto NATA) tam v 80. z lahkoto brali razni Aksentijeviči, Kadijevići, …

In potem pride Tanko

Reakcija SDS-a na afero B. je presenetila mnoge, saj je bila za stranko, ki se nekako najbolje odreže pri generiranju izrednih razmer, nenavadno umirjena, racionalna… nekako izven karakterja, ki smo ga bili vajeni. Nobene poplave katastrofičnih sporočil za javnost, ki smo jo bili deležni pri drugih za narod usodnih zadevah ala odlikovanje Ertla, še pri interpelaciji ministra je bila hitrejša SLS. Besede Janeza Janše so bile, če odštejemo nekaj njemu lastnega kolorita, identične besedam predsednika Liberalne akademije.

In potem se je oglasil Jože Tanko.

Včasih politikom uide izjava, ki pokaže na njihovo bistvo, skrito pod politično korektnimi formulacijami političnega komuniciranja, in nakaže podtalje njihove izdelane javne podobe.

Ena takšnih je zadnji izpad poslanca Jožeta Tanka, ki je škandal z vrnitvijo bulmastifov povezal z družinskim zakonikom. Dejal je namreč, da je »eden takšnih tektonskih premikov najbrž tudi družinski zakonik, ki uvaja neobičajne zadeve, neobičajne formulacije in dopušča neobičajne možnosti privilegiranim skupinam«. Na vprašanje, kje vidi povezavo med družinskim zakonikom in vrnitvijo bulmastifov, pa je dejal, da predvidene spremembe družinskega zakonika sodijo v nenaravno kategorijo. Delo

In nas zdramil iz trenutne slabosti; SDS je še vedna stranka grimsov, jerovškov, cukjatijev, irglc… in tankov. Nosu se ne bo dalo nikoli dovolj zatisniti, da bi se lahko v volilni kabini zmotili.

Swedish Connection

Grega Repovž v novi Mladini:

Kdor spremlja sporočila za javnost stranke SDS, mu je jasno. Ni mu le jasno: vse mu je jasno. Naj navedemo zadnji primer. Ta teden je ta stranka razkrila skrivnost podelitve avstrijskega državnega odlikovanja vodji protikorupcijske komisije Dragu Kosu. Kakšno je torej ozadje? Kos je dobil odlikovanje zaradi svoje vloge pri nameštalki Patria, seveda. Kako to vedo? Malo bomo povzeli, a stvari vam bodo nemudoma jasne. Ker je avtor oddaje resnica o Patrii, novinar finske televizije YLE Magnus Berglund, pripadnik švedske manjšine na Finskem! Logično. Kako nismo pomislili.
A šalo na stran. Resnica – torej tisto, kar trdijo v SDS – je veliko bolj zunaj pameti. Še večja šala. Takole pravijo. Predsednik Danilo Tuerk Kosu ni mogel dati odlikovanja. Zakaj? Ker ga je dal že Tomažu Ertlu. Logično? Ne, a pustimo logiko, berimo naprej. In ker je bil Tuerk onesposobljen, je bivši predsednik Milan Kučan (seveda, kdo pa drug) aktiviral svojega socialističnega prijatelja avstrijskega predsednika Heinza Fischerja, da je to uredil.
Sledi dokaz: Fischer je bil vpleten v veliko socialistično zaroto proti prejšnjemu kanzlerju Wolfgangu Schuesslu, ki je leta 2006 izgubil volitve zaradi sumov korupcije ob nakupu švedskih lovskih letal Drakon. Vam morda še vedno ni jasno? Ste spregledali – poudarili smo, da gre za švedska lovska letala. Tu je bistvo. Zakaj je pomembno, da so letala švedska? Ker je novinar Magnus Berglund pripadnik švedske manjšine na Finskem. Ni dovolj? Tudi Erik Bjoerkqvist, glavni preiskovalec afere Patria, je pripadnik švedske manjšine na Finskem. Krog je sklenjen.
…
A vseeno končajmo v slogu SDS. Predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča so v srednji šoli, kot je razkril v enem od intervjujev, klicali Olaf. No, zdaj je pa res vse jasno.

Etnična dimenzija afere Patria

SDS v še svežem sporočilu za javnost:

In da ne bi po krivem obtoževali Fincev, velja spomniti, da sta tako avtor sporne oddaje Resnica o Patrii Berglund kot glavni finski preiskovalec afere Bjorquist, pripadnika švedske manjšine, ki živi na Finskem. SDS

Torej, krivi so Švedi? Švedska peta kolona? Kaj nam avtorji te paranoidne brozge sploh sporočajo s tem podatkom?

V istem sporočilu umetniki v zaroto slovenske levice glede Patrie, ki je do zdaj vključevala finsko nacionalno televizijo in finske preiskovalce, povežejo še avstrijskega predsednika Heinza Fischerja, ki bo odlikoval Draga Kosa. Seveda, gre za komplot, kaj pa drugega.

Preluknjana pamet

Udarniško-intelektualistična enota SDS-a ponovno posegla po višavah:

Na začetku nadaljevanja razprave sta Gorenak in Jožef Jerovšek (SDS) ocenjevala, da so mediji o razpravi dan poprej poročali katastrofalno pristransko in da gre pri izbrisanih za orkestrirano laganje in propagando, podobno reklamiranju pokvarjenega sadja, kot je pripomnil Gorenak. Ena od teh laži je tudi, da so državni uradniki izbrisanim uničevali še veljavne dokumente, kajti tega niso počeli, temveč so dokumente preluknjali.

Tole je skoraj vic tipa Radio Erevan
Q: So izbrisanim res uničevali še veljavne dokumente?
A: Nikakor. Dokumente so v resnici izboljšali. Kot obesek za ključe se obnesejo odlično.

Republika Ljubljana

Janez Janša je po zadnjih parlamentarnih volitvah izjavil, da je Ljubljana premagala Slovenijo. Za volilni poraz desnice so bili torej “odgovorni” prebivalci prestolnice, ki po tej logiki niso ravno del te države. Le skozi to prizmo odštetja Ljubljane iz slovenske enačbe si je mogoče razlagati ravnanje desnice, zlasti pa SDS, z glavnim mestom. Kot da so ga odpisali, odšteli, kot da v tem mestu nočejo zmagati.

A res kdo misli, da lahko na eni strani oklesti financiranje, po drugi pa pleteniči “o najlepšem mestu na svetu” in kako ima v mislih zanj vse najboljše… ter pričakuje glasove? Kako lahko rasistično zmerjaš župana z “balkanskim kavbojem” in “opankarjem” ter pričakuješ pohvale v mestu, ki, med drugim, ni popolnoma etnično homogeno?

Janković desnici tega, kar mu je storila v Mercatorju, predvolilnem boju in s krčenjem mestnih sredstev, seveda ne bo nikoli odpustil. Da jih ima “v želodcu”, je razumljivo, manj razumljiva, naravnost neumna pa je reakcija desnice, kjer je vse videti, kot da se bije bitka z županom na plečih prebivalcev prestolnice.

Kratek stik desnice s prestolnico pa ima še en, verjetno celo večji pomen za slovensko politiko. Ljubljana je vseeno najbolj urbani del te dežele in načrtna ali nenačrtna odpoved temu delu volilnega telesa lahko stranki, kot je SDS, prinese samo to, da bo še manj urbana, bolj podeželska, s čimer bo še bolj hodila v zelje SLS in NSi. Razvoj, ki je za levico kot dar iz neba. SDS, globoko zakopana v patološki antikomunizem (“problem”, ki kljub rompompomu glede Ertlovega odlikovanja zelo verjetno prizadene le trdno strankarsko jedro, ostali pa se prej soočajo s težavami kapitalizma), ki še bolj kot bi bilo nujno potrebno tekmuje in jemlje glasove SLS-u in NSi. Res, zakaj bi izbrali “luzerski” SLS in NSi, če SDS pove isto? Alenka Jeraj ali Ljudmila Novak? Razen v letih, v čem je že razlika?

Kategorično zanikanje

September 2008:

Janša je kategorično zanikal, da bi njegova stranka vodila vzporedno kampanjo prek brezplačnikov /…/ Dnevnik.si

December 2009:

Iz zanesljivih virov, ki so blizu ne samo SDS, ampak tudi snovalcem brezplačnika, smo izvedeli, kako je nastajal Slovenski tednik. Čeprav se je v javnosti kot njegov ‘obraz’ pojavljal Andrej Lasbaher, direktor Progresije, ni deloval sam. Pri tem mu je menda kot idejni vodja in gonilna sila pomagal Borut Petek, ki je bil svetovalec za volilno kampanjo v SDS. Delo

Resni problemi

Izjav Radovana Žerjava in njegove SLS na tej strani ni ravno veliko, saj bi iskanje tehtnega v teh primerih zahtevalo preveč muk. SLS vzamete Hrvaško in stranka nima več kaj povedati, kar ne bi že itak povedali v SDS-u. Verjetno bo za tiste, ki so ga postavili na mesto predsednika, večni misterij, kako je lahko kot predsednik stranke bolj medijsko neviden kot prometni minister. Ali pa morebiti čaka, da se tisti neslavni predor ponovno poruši in bo spet čas za njegovih “pet minut”?

Predsedniki opozicijskih strank so vladajočo koalicijo tudi pozvali, naj se začne ubadati z resnimi problemi, ki terjajo nujno ukrepanje, ne pa da z zgodbami, kot je odlikovanje Ertlu, “odvračajo pozornost”. “Gre za ponovno ideološko izzivanje,” je ocenil Žerjav. Dnevnik.si

In kako si naša opozicija predstavlja to “ubadanje z resnimi problemi”, kot ga svetuje Žerjav?

Napoveduje “resno razpravo v parlamentu”, kakšne korake proti Türku bodo sprožili, pa se bodo dogovorili na posvetovanju poslanskih skupin še ta teden. “Odprte pa so vse možnosti,” je še dejal Janša, ki ni izključil niti možnosti za pobudo ustavne obtožbe predsednika republike.

Politični entertainment za naslednjega pol leta je začrtan.

Mati, lepilni trak bi!

»Že kot otrok sem rada govorila. Spominjam se, da so me utišali tako, da so mi z lepilnim trakom zalepili usta.«
Poslanka SDS ALENKA JERAJ, v Jani, o vzgoji v mladosti. Mladina

Zakaj?