Daleč je Irska
Peter Frankl, Finance, 2004:
Gospod Rop, daleč je Irska in z našo državno lastnino se bo samo še oddaljevala.
Lahko samo upamo, kajne.
Zapisi za: Peter Frankl
Ko spet pomislim na Finance in Petra Frankla
Največja političarka od Aljaske do ruske Kamčatke je izdala kvazi avtobiografijo z naslovom Going Rogue. Eden izmed recenzentov je ob branju epohalnega dela zapisal:
Millions of copies will be sold of a book written by someone who can’t write, intended for an audience that doesn’t read, about the thoughts of a person who doesn’t think.
Moja prva misel? Slovenci ne rabimo Sarah Palin – te potrebe in to občinstvo povsem dostojno servisirajo Finance, njeni kolumnisti in Peter Frankl, prodajalec izdelka, ki je po kruti igri usode pač cajtng. V drugih okoliščinah bi Frankl lahko prodajal Persil, čaj Džirlo ali vedeževalske storitve. Za pravega finančnega intelektualca ni razlike, če se ta ne vidi na tekočem računu. Čtivo od polizobraženih politikantov za polizobražne idiote. Aleluja, našli so se! Kapitalizem je velik!
Slovenija z najvišjimi davki na svetu
… kriči naslov v Financah. Sledi mu podnaslov:
Slovenski rezidenti od svojih dohodkov v davčno blagajno in za socialno varstvo prispevajo 54,9 odstotka, s 53,5 odstotka pa nam sledijo Hrvati
in še prvi odstavek:
Slovenija ima s 54,9 odstotka najvišjo davčno stopnjo na dohodke rezidentov in prispevno stopnjo za socialo na svetu, v raziskavi ugotavlja revizijska hiša KPMG . Sloveniji s 53,5-odstotno davčno stopnjo sledi Hrvaška, tretja pa je z 48,1 odstotka Madžarska. V raziskavo sicer ni vštet hrvaški krizni davek. V tem primeru bi namreč Hrvaška zasedla prvo mesto med državami z najvišjimi davki na svetu, ob tem pišejo hrvaški mediji.
Jezus in tristo Marij, kam naj emigriram? Not so fast, Peter Frankl! Najprej čestitke, novička je taka, kot se za rumeni polizdelek spodobi: pompozna in površna. Efekt je dosežen, čeprav je hudič v podrobnosti.
Dejanska resnica je namreč takšna:
Slovenski rezidenti, ki zaslužijo 100.000 USD letno, od svojih dohodkov v davčno blagajno in za socialno varstvo prispevajo 54,9 odstotka…
Kaj naj rečem, sux to be you. A ne pakirajte kovčkov prehitro, prej le preštejte denarce: če pokasirate več kot 300.000 USD letno, se vam morde ne izplača bežati v Francijo, kjer so država zaposlenemu in delodajalcu pobere okoli 60%. Ozrite se po prelepih Alpah in se spomnite, da boste za vikend po slabi uri vožnje spet na vaši jadrnici. Tudi to je nekaj, kajne?
Neoliberalna falanga ob takih podatkih (če je sploh toliko poštena, da jih pravilno interpretira) začne jadikovati, kako takšna obdavčitev zavira najbolj uspešne, motivirane, inovativne… Ti pod davčnim bremenom pač vržejo puško v koruzo in se zvalijo na kavč – poglejte samo te Fince!
Slovenski prevarant: Stanislav Kovač, Finance
Ko se Stanislav Kovač spravi na Slavoja Žižka, iščite zavetje pred poplavo debilizmov. Niti ni potrebno, da Žižka cenite, samo malce ga je treba prebrati, pa vidite, da Kovač dlje od STA-jevih povzetkov Žižkovih nastopov ni prišel. No, tak manko poznavanja predmeta za kolumniste Financ, zlasti pa za Kovača, itak ne predstavlja nobene prepreke za gobcanje.
Na blejski konferenci je presenetil z nasprotovanjem kitajskemu modelu avtoritarnega kapitalizma, ki ga je še pred nedavnim javno razglašal za dobro alternativo zahodnemu modelu liberalnodemokratskega kapitalizma.
Minuli teden se je na blejski konferenci isti Žižek brez pojasnila spreobrnil v velikega nasprotnika kitajskega avtoritarnega modela kapitalizma. Nepričakovani Žižkov preobrat iz podpornika v nasprotnika kitajskega kapitalizma je odločilen za razumevanje tega izredno vplivnega ideologa levice. Public enemy: Kitajski prevarant Slavoj Žižek
Dragi Slavko, ko Žižek zahodnemu zoperstavlja kitajski model, in ko pravi, da je slednji lahko celo bolj uspešen in model prihodnosti, ne pomeni, da je zanj “boljši” (ali celo zaželen). Gre za preprosto konstatiranje, da je poroka kapitalizma in enopartijskega sistema lahko ekonomsko zelo uspešna.
V primerjavi s kitajskim kapitalizmom so izrazito socialna država celo neoliberalne ZDA, ki jih Žižek satanizira kot največje zlo sodobnega kapitalističnega sveta.
Huh. Če bi si moj kolumnist privoščil takšne bedarije, bi že isti dan odšel po delovno knjižnico. No, pri Franklu, mecenu mediokritet na Slovenskem, ni upanja.
Lažni preroki: Peter Frankl, Finance
Peter Frankl, 3. marca 2008 v Financah:
A dejstvo je, da je Estonija bila hitrejša in pogumnejša. Res je bil izhodiščni položaj Estonije veliko nižji, a hitrost napredka je kljub temu nesorazmerno večja, kot je bila v Sloveniji. V primerjavi z estonskimi tekači smo mi revna, plaha počasneta. Drugi dom
Foreign Policy, danes:
2008 GDP gain/loss: -2.8 percent
Expected 2009 GDP gain/loss: -5 percent
How bad is it? Estonia’s short-term debt as a percentage of foreign exchange reserves is about -250 percent. This means that if foreign investment dries up, the north Baltic country will be completely unable to repay its creditors. The fourth quarter of 2008 was disastrous for Estonia, with a 6.4 percent decline in manufacturing and a 9.4 percent GDP loss. Fortunately, the country still enjoys a high level of foreign direct investment (FDI), largely from neighboring Finland. In what looks like a desperation move, Estonia’s cash-strapped Parliament is now considering a measure to rescind taxes on alcohol to attract tourists and return to the good-old days when Tallinn was named Party Capital of the Year by the New York Times in 2006. Lately, Estonians have had very little to celebrate
P.S.
Če boste prebrali citirani članek iz Drugega doma, ki je bil zapisan 3. marca 2008, boste videli, da smo na tem blogu o estonski zgodbi o uspehu dvomili že takrat – ko je lokalni neolib krožek še na vsa grla pel hvalnice pogumnim baltskim reformatorjem.