Ko Mlada Slovenija v goste gre
… se vrne s celim kupom modrosti. Dobro, še najbolj enostavno bi bilo nakracane kozlarije izvenparlamentarne strančice odpraviti z ugotovitvijo, da je jako nenadavno, da so ravno veliki domoljubi in ljubitelji slovenskega jezika tako evidentno polpismeni. Morda ne bi bilo povsem napak, če jih skupaj s priseljenci pošljemo na tečaj njim tako dragega jezika?
Če imate jajca, da se usajate po jezikovnih sposobnostih priseljencev, dajte drugič še peneze za lektorja, ali?
A stvar ni tako nedolžna, da bi se lahko NSi-jevcem smejali povsem brezskrbno. Ne, ne mislim na slovenske težave z integracijo priseljencev, ki, četudi morda niso povsem minorne, zagotovo ne dosegajo katastrofičnih razsežnosti slaboumnega dretja “Slovenija je dolgoročno ogrožena!” Prav tako ne gre za docela nedemokratičen refleks, ki ga omladinci izkažejo s tem, ko zahtevajo spoštljiv odnos do slovenske osamosvojitve. Še manj gre za zahtevo, da priseljenci v slovenščini komunicirajo ne samo v uradnih zadevah, ampak tudi pri drugem javnem sporazumevanju. To so pač neumnosti. Prisebnim je pač jasno, da si lahko v demokratičnih družbah o tekovinah osamosvojitve mislimo pač karkoli in to tudi javno povemo – tudi v klingonščini, če nam je tako ljubo.
Finta je drugje in je – kot v nemškem primeru – povezana s politikantskim izkoriščanjem vedno vnetljivega vprašanja v že tako histeričnih časih. To je nevarno početje že sicer, a ko je ljudstvo pahnjeno v negotovost gospodarske krize, je pa naravnost neodgovorno. Če bomo k vsesplošni mizeriji, zaznamovani z nezaposlenostjo, stiskanjem pasov, odkrivanjem korupcijskih škandalov in negotovostjo družbe, ki je padla iz samozagledanosti “rojenih za uspeh” in “nove zlate dobe”, sedaj dodali še iskanje ne dovolj domoljubnih priseljencev, obračunavanje z grešnimi kozli res ni več daleč. Recept poznamo.
Rezultate tudi. In čez leta se bodo vsi, tudi pri NSi, če bomo imeli to nesrečo, da bodo takrat še obstajali, naivno in sprenevedavo spraševali, le od kje so se le vzele vse te skrajne desničarske skupine in organizacije, morda celo parlamentarne stranke.
Ocvirk: še ne tako dolgo nazaj je neka Hilda tujce poučevala o višji civilizacijski ravni. Kasneje jim je to raven pokazala tudi v praksi.