DRUGI DOM

O Družinskem zakoniku: kaj vas pa briga, to niso vaši otroci!

“Whoever is not physically or mentally fit must not pass on his defects to his children. The state must take care that only the fit produce children. Conversely, it must be regarded as reprehensible to withhold healthy children from the state.” Ernst Rüdin / Adolf Hitler

Ko je Hitler leta 1939 v Nemčiji  prevzel popolno obast, je med prvimi ukrepi poskrbel za sprejetje Gesetz zur Verhütung erbkranken Nachwuchses. Zakon, ki ga je podpisal sam Fuehrer osebno, je ustanovil več kot 200 t.i. sodišč za evgeniko, od zdravnikov pa pod grožnjo ostrih kazni zahteval prijavo pacientov, ki so bili razvojno zaostali, duševno bolni, epileptični, gluhi, slepi ali kako drugače fizično “nenormalni”. Ker so predstavljali nevarnost čistosti arijske rase in prihodnosti nemškega naroda, so jih po odločitvah omenjenih sodišč prisilno sterilizirali. Pari, ki so se želeli poročiti, so morali po državno potrdilo o primernosti za poroko (“fitness for marriage”).  Zakonodaja je bila leta 1935 dopolnjena z amandmajem, ki je omogočal kastracijo moških, ki so bili obsojeni na podlagi 175. člena nacističnega kazenskega zakonika. Homoseksualci so bili razglašeni za asocialce in grožnjo Reichu ter “moralni čistosti” Nemčije.

Nacistični Nemčiji je uspelo prisilno sterilizirati neverjetnih 400.000 ljudi, med drugim tudi približno 400 t.i. renskih pankrtov. Čeprav je šlo nedvomno za najobsežnejši program prisilne sterilizacije, ni bil edini niti zadnji. Ko so ga zavezniki v Nuernbergu naložili na hrbte nacistom, so jim ti lepo povedali, da so navdih dobili pri ameriškem programu. V različnih obdobjih so prisilno sterilizacijo izvajali tudi v Kanadi, Indiji, Češkoslovaški, Švici, na Japonskem in še marsikje. Program prisilne sterilizacije romskih žensk so v Švici ukinili šele leta 1975. Čeprav Rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča sistematično prisilno sterilizacijo uvršča med zločine proti človeštvu, ideja tudi danes ni povsem izginila, kot kažejo še zelo sveži primeri sterilizacije Romov na Slovaškem in na Češkem.

The national state . . . must set race in the center of all life. It must take care to keep it pure. It must declare the child to be the most precious treasure of the people. It must see to it that only the healthy beget children. . . . The state must act as the guardian of a millennial future in the face of which the wishes and the selfishness of the individual must appear as nothing. . . . It must put the most modern medical means in the service of this knowledge.” Adolf Hitler, Mein Kampf

Fast-forward v 2012. Drugi časi, druge dileme. Nacistična Nemčija  in nacisti so zgodovina in na mizi nimamo sterilizacije, bomo pa kaj kmalu na referendumu odločali o Družinskem zakoniku. Preden vsi skupaj skočite v zrak, da se primerja neprimerljivo, pojasnilo: da, se povsem strinjam, ampak… ko odluščimo neprimerljivo, ostane na čistini pomembna ugotovitev: da si je družba skozi aparat države ponovno vzela v roke pravico, da odloča, ali lahko ima neka družbena skupina, katere enakopravnost je baje celo zaščitena z ustavo, otroke. Ne glede na to, kaj dejansko piše v sprejetem kompromisnem zakoniku, je namreč to vprašanje bolj ali manj izraženo jedro javne debate  - smo za to, da imajo istospolni pari otroke ali smo proti. Nacisti so otroke odrekli slepim, gluhim, Romom… slovensko ljudstvo bo morda istovrstno prepoved podalo istospolnim. Ker smo ah in oh civilizirani in demokratični ter ker seveda nismo nacisti, ne bomo posegli po sterilizaciji, a stvar v samem bistvu ne bo nič boljša; že sam akt odločanja, ali ima lahko neka  družbena skupina otroke, bi moral biti povsem nepredstavljiv in nedopusten poseg v človekovo dostojanstvo, katerega bistven del je tudi pravica vsakega prištevnega posameznika, da sam odloča, s kom, kako in če sploh bo imel otroke. Danes istospolni, jutri Romi? Samski? …

A podobnosti se tukaj še kar ne končajo. Ogroženosti naroda in  zaskrbljenost za njegovo preživetje (razni kvazi demografi tipa Matjaž Gams). Ogroženost morale, vrednot in idealov. Zloraba in manipuliranje z znanostjo, prikazovanje homoseksualno usmerjenih kot bolnih, defektnih, problematičnih, nesrečnih, pomilovanja vrednih, perverznih, nemoralnih, nevarnih za otroke… Skrb za nesrečne otroke, za katere je bolje, da jih ni, kot pa da se rodijo “staršem z napako”. Tudi nacisti so v skrbi, ki jih je gnala v sterilizacijo staršev z napako, videli civilizacijski višek, preudarnost in humanost, ki se je le nekaj korakov in let kasneje radikalizirala v genocidnem Lebensunwertes Leben. Bolje, da jih ni, kot pa da trpijo kot nesrečne Ballastexistenzen.

Ultimativen cilj nacistov je bila čista arijska rasa brez asocialnih in defektnih. Nasprotniki Družinskega zakonika so skromnejši, a zaskrbljenost pred širjenjem homoseksualnosti je vseprisotna. V idealnem svetu homoseksualcev ni. Po neki božji pomoti in napaki narave  so pač tukaj, a nikarte promocije in spodbujanja. Spodobi se in nujno je preprečiti nevarnost, da bi homoseksualni pari pridelovali nove homoseksualce. Na kar jih – oh, bilo bi smešno, če ne bi bilo tako patetično – zagovorniki Družinskega zakonika z izjemnim veseljem napotimo na raziskave, ki kažejo, da je strah odveč, da so otroci “normalni” in homoseksualni v običajnem deležu – s čimer pristanemo na & docela legitimiziramo ta homofobni diskurz. Homoseksualnost kot nekaj, kar je bolje sprečiti nego lečiti. Manj homoseksualcev, boljše je. Homoseksualnost kot posledica družinske nenormalnosti… To igro greha in opravičevanja se gremo pred ljudmi, ki si za sveto jemljejo pravico, da lastno potomstvo zdresirajo in zgnetejo po lastnih vrednotah in verskih blodnjah (pa naj se ustava, znanost, ministrstvo za šolstvo in Legebitra postavijo na glavo). Resnično emancipatoren odgovor na vprašanja o spolni usmerjenosti otrok iz mavričnih družin je drugačen: kaj vas pa briga, to niso vaši otroci!

…

Reductio ad Hitlerum je večinoma taktika, ki se je v razpravah ne gre posluževati. Je napaka, ki razpravljavca v skoraj vseh primerih diskvalificira in izloči iz igre. A ne vedno in so tudi druge napake, med njimi tudi ta, da zaradi politične korektnosti, želje po ugajanju, taktiziranja in izogibanja očitkom o nestrpnosti, stvari ne poimenujemo s pravimi imeni. Družinski zakonik in odločanje Janeza, če lahko ima Franc otroke, sodi v drugo kategorijo. Gre za debato, ki je preprosto sramotna & barbarska.

Ko padejo novinarski standardi

Afera z bulmastifi, ki se zadnje čase skoraj brez predaha rola po slovenskih medijih, je marsikaj. Lahko je večna zgodba o moči denarja, poznanstev in dobrih odvetnikov (nič novega), lahko je tragičen zaključek človeške nespameti (tudi nič novega), a zgrešili bi nekaj zelo pomembnega, če v njej ne bi videli tudi tega, kako so slovenski mediji – in to od prvega do zadnjega – spet in prav grdo pogrnili.

Dobro, da so se v razširjanje nepreverjenih (in do zaključka obdukcije tudi nepreverljivih) govoric spustili medijski mrhovinarji ala Požar in Reporter, najbrž ni nobeno presenečenje. Da so pri Financah objavili zapis izpod tipkovnice pritlehnega Matjaža Gamsa, ki je domnevno zlorabo živali direktno povezoval z družinskim zakonikom, tudi ne. Saj vemo, kje gre iskati intelektualno inkontinenco na Slovenskem, kajne?

V tej tekmi, kako zajeti perverzno imaginacijo famoznega “malega človeka” (če ne veste, o čem govorim, se spravite na kakšen slovenski spletni forum), so se mediji, ki bi radi bili resni a jim to vedno redkeje in težje uspeva, znašli v zagati. Kaj storiti z informacijami, ki so nepreverjene in plasirane iz dvomljivega vira, ki lahko naredijo nepopravljivo škodo imenu pokojnika, in ki lahko medij, v kolikor se kasneje izkažejo za neresnične, izpostavijo celo možnosti odškodninske tožbe? Če potrebujete preprosto razumljivo definicijo, česar resni medij, ki novinarskih standardov v boju za branost, gledanost in klike še ni vrgel v celoti skozi okno, ne bi nikoli objavil, jo poiščite v prejšnjem stavku.

In v iskanju odgovora na zagonetko se je tudi creme de la creme slovenskega novinarstva spremenil v eno samo namigušo. Ne bomo sicer direktno zapisali, ker se to pa ja ne spodobi, bomo pa že skoraj infantilno namigovali, kjer se bo le dalo. Saj vsi vemo, o čem pravzaprav govorimo, kajne? Odlična primera: Ali je zoofilija v Sloveniji resnično tabu? in Ekskluzivni pogovor s psihoanalitikom Romanom Vodebom: Zoofilija ni bolezen, temveč seksualna motnja. Dnevniku morda celo delam malo krivico, saj se bolje niso odrezali niti pri Delu, še manj pri javni RTV.

Na koncu lahko resigniramo zaključim le, da je v celotni medijski brozgi na Slovenskem največji profesionalec ravno ta, ki je vse skupaj zakuhal. Požar vsaj ne hlini, da prodaja New York Times.

Drago Čepar: nov svetovni red, teorije zarote in istospolne zveze

Pred kratkim sem se v Delovi Sobotni prilogi oglasil na temo kvazi-znanstvenih teorij o vplivu istospolnih zvez in istospolnih posvojitev na rodnost, ki jih v javnosti širi dr. Matjaž Gams. Nisem pričakoval konstruktivne debate, odziv je bil načelen, saj sem prepričan, da je ob Gamsih & Co. nevarno samo zamahniti z roko in iti dalje. V kolikor njihove neumnosti ostanejo brez odziva, lahko nekje v etru ostane celo vtis, da so resnične.

Danes je svoj piskrček pristavil še dr. Drago Čepar, nekdanji direktor Urada za verske skupnosti.

To, kar je dr. Gams potrdil in izvrednotil s statistično analizo, so poznavalci prepoznali za pomembno vzročno povezavo že sredi prejšnjega stoletja. V šestdesetih letih so strokovnjaki za rodnost zavzeto iskali zdravilo za po mnenju nekaterih grozečo nevarnost eksplozije svetovnega prebivalstva. Eden od udeležencev konference o prebivalstvu v Daki (takrat Vzhodni Pakistan, potem Bangladeš) l. 1969 je npr. predstavil različne ukrepe za zmanjšanje rodnosti (Seznam je pripravil takratni podpredsednik organizacije Planned Parenthood/World Population.). Med 35 predstavljenimi ukrepi sta med prvimi štirimi navedena sprememba idealne podobe družine in povečanje deleža istospolnih.

Po akrobacijah z Googlom mi je le uspelo izbrskati dokument, na katerega se sklicuje Čepar. Toda dokument, katere pristnosti iz razlogov, ki bodo jasni kmalu, ni mogoče preveriti, še manj se seznaniti z njegovim kontekstom, je še najmanj zanimiv, precej bolj zanimiv je krog “strokovnjakov”, ki z njim operirajo. Koneckoncev – za 60. leta, ko je še večji del mainstream znanosti verjel, da se homoseksualnost lahko popravi, pozdravi (običajno z elektrošoki in hormonskimi terapijami), verjetno ni presenečenje, da je kdo menil tudi, da bi se jo dalo koristno uporabiti pri zmanjševanju rasti prebivalstva. Če lahko nekaj preprečuješ, lahko tudi spodbujaš, logično. Torej, zakaj je ta dokument pomemben, kaj sploh dokazuje?

Zaroto, seveda. In to ne kakšno malo spletko, spletkico, ampak popolno, globalno. Nov svetovni red, boj med temnimi silami in silami krščanstva. Ko vpišete naslov dokumeta v Google,
se kot najpomembnejše “strokovne avtoritete” pojavijo dr. Dennis L. Cuddy in “znanstvene” spletne strani tipa Illuminati News.

Dobrodošli v kozmosu neutrudnih borcev proti Novemu svetovnemu redu, v katerem z nami upravlja “vlada v senci”, svetova elita posvečenih, ki kontrolira naše mišljenje in vedenje. Nekatera orodja kontrole: rock&roll (valda!), fluor v vodi, aspartam, cepivo proti svinjski gripi, AIDS (ki je bil razvit v laboratoriju kot sredstvo za zmanjševanje rasti prebivalstva), Združeni narodi. Aja, pa vesoljci seveda tudi obstajajo, Al Kaido upravlja že omenjena elita, in, če še niste vedeli, že dolgo obstajajo zdravila za vse vrste rakastih obolje, vendar jih skrivajo.

“Homoseksualna agenda” ali gibanje je seveda del teh temnih rabot, ki želijo uničiti krščanstvo. Še več: temna elita je ustvarila homoseksualno gibanje (primer klasične tovrstne naracije: Homosexuality and the New World Order). Omenjeni dokument to seveda dokazuje.

Vice-President of Planned Parenthood-World Population Frederick Jaffe’s “Activities Relevant to the Study of Population Policy for the U.S.” is printed containing a memo to Population Council president Bernard Berelson. It includes examples of proposed measures to reduce U.S. fertility, such as (a) encourage increased homosexuality, (b) fertility control agents in water supply, (c) encourage women to work, (d) abortion and sterilization on demand, and (e) make contraception truly available and accessible to all. Dialectics, Rockefellers, and Population Control

Vse te aktivnosti podpira Rockefeller Foundation, ki je nekako osrednja figura tega novega svetovnega reda. Med pomembnimi grehi Rockefeller Foundation najdemo tudi:

Via the National Research Council, the Rockefeller Foundation’s Medical Division for many years will fund the horrible sex research of Alfred Kinsey. Population Control

OK, boste rekli, zakaj se posvečati tem norcem, ko razpravljamo o dokumentu, ki ga je na plano potegnil dr. Čepar? Pojasnilo ni težko: tega dokumenta izven krogov, ki verjamejo v združbo iluminatov, svetovno vlado pod pokroviteljstvom Rockefellerjev, vesoljce in take zadeve, ne omenja nihče drug, še najmanj pa v v publikacijah, ki bi jim lahko pripisali vsaj malenkostno znanstveno relevantnost. Toliko o intelektualni brozgi, iz katere očitno črpa nekdanji direktor vladnega urada.

Dr. Čepar se seveda ni oglasil po naključju, saj sedi (je sedel?) v programskem odboru Gamsove “znanstvene” konference o demografskih vprašanjih. Mimogrede, a ni nikogar v IJS-ju, našem novem centru odličnosti, vsaj malo sram, da se ime instituta povezuje s takimi kvazi-znanstvenimi orgijami? Kaj je naslednje? Svetovni kongres bajaličarjev?

Res ne vem, kaj je na debati o pravicah istospolno usmerjenih, da kot po čudežu na plano potegne največje šarlatane, kvazi strokovnjake in teoretike zarot ter verske blazneže, ki svoj navdih iščejo med ameriškimi krščanskimi fundamentalisti.

Sorodni zapisi:
Delo PP – Matjaž Gams, nadaljevanje
Ko se v debato o istospolnih družinah vključijo še Finance – Matjaž Gams

Cena neenakopravnosti

Dober intervju s forenzično psihologinjo o napadih na geje (in zakaj je zakonodaja pomembna):

Why choose to actually go where the victim is–to gay areas, to cruising areas, to bars? A lot of people have pointed out that, in violence against other minority groups, people don’t tend to go where they are to harass them or abuse them.

There is the perception that homosexuals are a socially acceptable target. Repeatedly, when young people are asked, they will justify and defend targeting gay people as . . . There’s a belief nowadays that it’s not so cool to assault racial minorities. It’s not so cool to assault women, or Jews. But assaulting gays is actually something humorous to a lot of young people. It’s probably the last socially acceptable group to assault. Part of it is related to the fact that discrimination against gays is still legalized and encoded. That sends a message to young people that, if gays don’t have equal rights in employment, housing, child custody, the military, or marriage, then there’s something wrong with them, and nobody’s going to mind if we have some fun at their expense. . . .

In pika na i, ki dovolj zgovorno nakaže, zakaj imajo homofobi, kot so Ljudmila Novak, Matjaž Gams, Tadej Strehovec… krvave roke. Kje iskati razlago za napade – v psihologiji (moteni posamezniki) ali širših družbenih okoliščinah?

It’s not deviant psychology. It’s social psychology.

Delo PP – Matjaž Gams, nadaljevanje

V Delovi Sobotni prilogi so objavili odgovor prof. dr. Matjaža Gamsa na mojo intervencijo. Ne vem, kaj me je v odgovoru bolj zabavalo; prepričanje, da so njegove ugotovitve na nivoju svetovnih demografov, ali frapantno dejstvo, da nekako nakaže delno razumevanje problematičnosti svoje raziskave, a na koncu “i nikomu ništa” spet ponovi znane kozlarije.

Prispevka na Delovi strani žal ni mogoče linkati, zato bom khm… malo zamižal in upal, da bodo enako storili tudi pri Delu. Porkaduš, dajte že to enkrat popraviti!

Nadaljuj z branjem…

Delo PP – Matjaž Gams

Matjaž Gams je na misiji reševanja slovenske rodnosti, pri čemer me je sprovociral do te mere, da sem za PP Sobotne priloge napisal celo odgovor, ki je bil objavljen to soboto. Saj ne, da bi mikrokozmos rubrike PP posebej cenil, a ker se dosedaj nihče ni oglasil glede abot, ki jih razširja prof. dr., se mi početje ni zdelo popolnoma nesmiselno. Vsebinsko nič novega, a pri trdih bučah zna biti ponavljanje še najboljša pot.

…
Prof. dr. Matjaž Gams je v pismu za Sobotno prilogo ponovno medijsko napadel predlagatelje novega Družinskega zakonika in zagovornike porok med istospolnimi pari ter istospolnega starševstva, ki naj bi po njegovem mnenju na oltarju višjih (političnih) ciljev žrtvovali strokovnost in strokovna dejstva. V podkrepitev te trditve analizira domnevno nekorektno strokovno argumentiranje predlaganih sprememb, začenši z nemško študijo istospolnih družin, ki jo odpravi kot strokovno najmanj vprašljivo, saj naj bi bila narejena na premajhnem vzorcu. Kaj takšnega lahko za kvalitativno sociološko raziskavo, v kateri je na različnih ravneh poglobljenosti sodelovalo 1059 staršev in 123 otrok, reče samo nekdo, ki mu niso poznane niti osnove družboslovnega raziskovanja. Nič čudnega, če vemo, da prof. dr. Gams pač ni družboslovec. Kdo naj že sodi o čevljih?
Nadaljuj z branjem…

Ko se v debato o istospolnih družinah vključijo še Finance – Matjaž Gams

V debato o istospolnih družinah so se nekoliko presenetljivo vključili tudi pri Financah, kjer so objavili zapis Ekonomija istospolnega rejništva izpod tipkovnice prof. dr. Matjaža Gamsa.

Matjaž Gams se je zaposlil na Institutu Jožef Stefan še kot študent leta 1977, leto kasneje pa je vzbudil pozornost slovenske javnosti s svojo diplomo o računalniško vodenih šahovskih končnicah. Z magisterijem (1981) in doktoratom (1989) se je uveljavil med strokovnjaki na področju umetne inteligence. Matjaž Gams

Glede na to, da je urejanje družine bolj težko povezati z “računalniško vodenimi šahovskimi končnicami”, ne kaže dobro, kajne? In res, v celotnem zapisu se je mogoče strinjati samo s tem:

Problem statistik je v tem, da lahko prikažejo karkoli, posebej v rokah ideološko usmerjenih.

Nadaljuj z branjem…