DRUGI DOM

O Crnkoviču

Geje lahko tepejo, ne smejo pa jih zmerjati

Kaj poreči na najnovejšo “mojstrovino” Crnkoviča? Da je presenetljivo, da lahko nekdo v življenju naklamfa toliko znakov, dobi to celo plačano, a pri tem porabi tako malo vedenja? Gregor Golobič je ob neki priložnosti zadel v samo bistvo, sam pa zdajle bolje kot kdajkoli prej razumem (neuresničeno) zahtevo Miheljaka ob neki drugi priliki.

Samo dve opazki (naravnost šalabajzerske Crnkovičeve “analize” sodbe verjetno ni potrebno komentirati):

Samo tako si znam razložiti, zakaj je človek, ki je pretepel geja, obsojen za kršenje človekovih pravic, nekdo drug, ki je pretepel hetera, pa za nasilništvo.

Marko, obstajajo bukve. Znajo biti debele (pravniki imajo radi takšne), kar te zna odvrniti, ampak če se boš zagrizel, si boš morda pa nekoč vendarle lahko razložil, zakaj določena dejanja, pri katerih ti očitno ne zmoreš videti pomembne razlike, družbe kaznujejo drugače. Glede na to, da si se spravil iskati “logiko” v odločitvah sodišč, bi znalo priti prav, čeprav dvomim, da boš zagrizel v to kislo jabolko. Trpel bi sloves gostobesednega čvekača, neobremenjenega z dejstvi in znanjem, ta pa ti plačuje položnice, kajne? Še dobro, da Damjan Murko (zaenkrat) ne kaže kolumnističnih pretenzij.

Izvajanje dr. Roka Svetliča (zapis Pomanjkljivosti novega družinskega zakonika), ki predlaga dva ločena člena (enega za hetero, drugega za homo poroke) z istimi pravnimi posledicami, in ki ga Crnkovič prav tako omenja, bi zahtevalo malo več prostora, a naj bo dovolj samo ena malenkostna zamenjava v originalnem tekstu. Spremembi podčrtani.

Dr. Rok Svetlič je v pravni ekspertizi opozoril, da je pomanjkljivost novega zakonika v tem, da predlagatelj ureja institut med- in istorasne zakonske skupnosti znotraj istega člena in ju s tem izenačuje, kar kaže na nespoštovanje do vrednostne orientacije tistih, za katere je zakonska skupnost med pripadniki iste rase posebna in pomembna vrednota v zasebni sferi, v katero se je nedopustno vmešala država.

Po logiki Svetlič/Crnkovič države obupno kršijo “vrednostno” orientacijo rasistov, saj morajo uboge pare sklepati zakonske zveze po istih členih kot rasno mešani pari.

Srečne zvezde komunizma

Crnkovič v elementu:

Znašli smo se v situaciji, ko je oblast in s tem mislim vlado (plus sindikate, ki jo držijo v šahu) plus predsednika države (plus v prestolnici še župana) ideološko podivjala. Takšne samopašnosti in samozaverovanosti ne pomnim že od izteka dolge vladavine LDS, pa še tisto je raslo bolj iz pragmatizma in oportunizma. To zdaj pa je ideološko.

Evangelizacija Slovenije, o kateri ne preveč naglas kdaj sanja Cerkev, se mi nikoli ni zdela taka nevarnost, kot se mi zdaj zdi ta veliko bolj načrtna ideološka rekomunizacija Slovenije. Izvajajo jo: Türk z odlikovanji, Semolič z marksističnimi traktati o socialni pravičnosti, Janković z imeni ulic, Kresalova in Zalar pa s pokroviteljsko interpretacijo dogodkov. Da ne omenjam (več) Potrča in Stanovnika. Dnevnik

Torej, drage državljanke in državljani, komunizem je pred vrati! Prinašajo ga tretjepotovsko kastrirana levica, državno odlikovanje, ki ni niti približno vredno tolikše histerije, ki jo začuda zganjajo skoraj sami bivši partijci, poimenovanje ulice, ki ga je predlagal pokojni Peter Božič (!?!), in sindikati, ki počnejo in govorijo iste stvari, kot vsi njihovi evropski kolegi. Da, vse srečne zvezde komunizma so se uskladile.

Ali pa je morebiti razlaga dosti bolj banalna? Rok Praprotnik:

Ni pa mogoče mimo vtisa, da na Janševa politična ravnanja v zadnjem času ključno vpliva njegov status osumljenca v zadevi Patria. Sumi nad predsednikom “najuspešnejše vlade doslej” visijo kot Damoklejev meč. In sumov se ne bo zlahka znebil. Če pa že, bo vedno ostala njegova moralna odgovornost, da je bil v času njegove vlade sklenjen gigantski orožarski posel, pri katerem so bili dokazano pohojeni temeljni postulati javnega naročanja ter obljubljene in izplačane velikanske provizije (podkupnine?). Janez Janša kot premier ni ukrenil nič, da bi to preprečil, pa čeprav je bil, tudi skozi medije, opozorjen. Za povrh so tožilci zdaj utemeljili še sum, da je bilo pri poslu s Patrio storjeno kaznivo dejanje, ter vložili neposredne obtožne predloge zoper Janševega ministra Karla Erjavca in šefa vojske Albina Gutmana. Janša se ob vsem tem lahko zanaša samo še na naivnost ljudstva, ki mora (!) verjeti, da je s poslom vse v najlepšem redu in da gre zgolj za politično zaroto zoper J. Dnevnik.si

Travme zatiranih domobrancev in antikomunistov!

Danes je na svet prijokala nova pesnitev našega priljubljenega »salonskega« kolumnista in branilca »preprostega« razuma, v kateri je med drugimi zapisal:

»Tudi njihovo sovraštvo se vleče iz roda v rod. A ti na tej drugi, tako imenovani domobransko-antikomunistični strani barikade imajo vsaj prekleto dober razlog za to svojo travmo – recimo na skrivaj zakopane kosti svojcev ali političnih somišljenikov -, pa še tiho so morali biti cela desetletja, medtem ko salonskim levičarjem in njihovim prednikom ni še nihče in nikoli nič žalega naredil, pa vseeno sovražijo, kolikor le morejo. Vir: Dnevnik , Blogos«

Bolano, neprimerno in skrajno nizkotno! Ja tem »salonskim« levičarjem pa resnično nihče ni nič žalega naredil. Le kaj so tako hudega storili partizanom in borcem proti okupatorju? Skrajno žaljivo obnašanje do borcev in njihovih potomcev, ki presega vse meje dobrega okusa. Hudo je, če ti zgodovina šepa, ampak Marko, svet ni nastal 1. septembra 1939. Še cerkev v svoji sprevrženi logiki uči, da je svet nastal pred cca 6.000 leti.

Če bi poznal kanček dogajanja med vojnama, bi vedel, da so komunisti doživljali nenehno preganjanje, zapiranje, prepoved delovanja in pobijanje že daleč pred drugo svetovno vojno in to samo zaradi svoje ideologije. Vse to se je potem zavleklo v vojno, kjer so postali še večja tarča Nemcev in domobrancev.

Po koncu vojne se je zgodilo, kar se je zgodilo. Danes verjetno težko najdeš človeka, ki bi podpiral povojne poboje. A zgodili so se. Pred 60. leti to ni bila neka novost, prej vsakdanja praksa. To so počeli Američani, Angleži, Francozi in to so storili tudi jugoslovanski zmagovalci. In zgodili so se iz maščevanja. Iz čiste človeške emocije in ne kot posledica neke revolucije, ideološkega čiščenja, kot to hoče prikazati kakšen sprevržen kvazi-zgodovinar. S strani sorodnikov tistih nedolžnih, katerih kosti ležijo po gozdovih, taboriščih (na primer Jasenovac ). Le kanček čiste logike in razuma je potrebno, da se vživiš v stanje med in po vojni in razumeš zakaj je, do teh maščevanj prišlo. Popolnoma človeška čustvena rekacija, ki je imela za posledico to nečloveško dejanje. V glavah ljudi še vedno sovraštvo, prizori in groza.

Tudi sam sem imel sorodnike, ki so padli v gozdovih in njihovih kosti nismo dobili nazaj, pa zaradi tega nimam nekih »travm«. A ne bom sprejel in na srečo še zdaleč nisem edini, da se danes spreminjajo in žalijo dosežki nekoga, samo zato, ker so neki potomci poražencev in domobrancev, indoktriniranih konservativcev ter kvazi-inteligentnežev zavohali priložnost, za izlivanje svojih travm nad drugimi.

Da, ne zanikam, da je med pobitimi kriminalci, morilci in zločinci tudi kdo nedolžen, po krivem obdolžen. Tudi to ne zanikam, da so bili pobiti brez sojenja, kar ni prav, ampak vse to jih zaradi tega še ne naredi nedolžne. Tehnično-pravno jih, moralno pa ne!

Ampak nazaj k bistvu, kar je najbolj bizarno je ravno to, da ravno tisto, kar med vrsticami očitaš indoktriniranim pionirčkom iz petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih izvajaš sam.

»Kako lahkotno je biti Slovenec! Samo najti si moraš nekoga, ki ga lahko sovražiš.«

Oh Marko, lahkotno je biti Slovenec. Še lažje pa Slovencelj! Se vmešavati v spore, ki se ga ne tičejo, vedno vsiljevati svoje »sveto« mnenje o temi. Vedno pripravljen mešati drek, da še bolj smrdi! Nase pa ne prevzeti nobene odgovornosti, vedno kriviti druge, sovražiti drugačne in biti omejen pri sprejemanju kritike. Le kaj bi mi, preprosti Slovenci brez svetih kolumnistov, da nam kažejo pravo pot?

»In če smo že pri tem: ali ne bi bilo veliko manj predvidljivo in celo bolj v korist sprave – ki si je vsi želijo, nihče pa ne bi zanjo nič naredil -, če bi se pred Hudo Jamo narisal Miran Potrč in se poklonil spominu na žrtve … Morda bi moral pred jamo ali vanjo sam Pahor. To bi bila prava spravna simbolika obnavljanja porušenih mostov.«

Sprava? Kakšna sprava? O spravi govorijo politiki pred volitvami in poražena stran. Jaz ne potrebujem sprave. Jaz nisem bil udeležen v pobojih, nisem bil komunist, še komaj pionirček. Jaz nisem nikomur nič naredil. S kom bom torej opravil spravo? In če že vzamem to teorijo sprave, da bodo lahko nekateri lažje spali, se po moje sprava začne pri domobrancih in ne pri partizanih, komunistih oz. zmagovalcih. Če se želijo spraviti, naj najprej priznajo kolaboracijo, se skesajo za zločine, se skesajo za nedolžno pobite žrtve, za mučenja, za narodno izdajo in šele nato se bomo pogovarjali o kakšni spravi. Samo v naši Sloveniji bi se morali zmagovalci opravičevati izdajalcem.

p.s.

»(Ti stavki so reakcija nekega blogerja na poziv SDS. Pa niti niso najhujši.)«

Ne premoreš niti toliko, da bi vsaj zapisal ime ali vzdevek, ko nekoga obtožiš uporabljati pritlehne metode političnega diskurza. Ja ni kaj, lažje je vstaviti »nekega« in ga s tem še bolj narediti nerelavantnega, minornega in radikalnega.