Danes se je v Državnem zboru začela javna predstavitev mnenj o predlogu družinskega zakonika. Skrajni čas, da se v debato z vsemi močni vključi tudi RKC. V kolikor je bilo širjenje strahu, laži in manipulacij doslej prepuščeno predvsem božji pehoti v podobi Barbare Kastelec, je napočil trenutek za težjo oborožitev. V zadnji številki Družine so zato končno izvedli frontalni napad z vsemi sredstvi, vključno s Komisijo Pravičnost in mir oziroma njenim tajnikom.
Najprej pa pojasnilo: kot agnostiku (ateistu na slab dan), me to, kar posamezniki in verske organizacije prodajajo kot božjo besedo, ne zanima, še manj zadeva. Četudi bi kdo veroval, da so absolutni ideal družine Sneguljčica in sedem palčkov – meni je prav. Tvoj bog ni moj bog, teokracije še nismo restavrirali, vsakršno prepiranje o veri pa je pa najmanj izguba moči in časa.
Da samo z božjo besedo ne gre več, se zaveda tudi RKC, ki jo širne množice preprosto ignorirajo, ko gre za nauke o kontracepciji, splavu, porokah, spolnem vedenju in še čem. Še take grožnje s smrtnim grehom tukaj ne pomagajo več.
Kar je za organizacijo, ki želi biti vrhovni moralni razsodnik, seveda nerodno. Ovčice so zbezljale in nič ne kaže, da bi bilo kmalu kaj bolje. Kaj storiti, kaj storiti… V tej zagati se tudi RKC obrne na znanost, saj je videti, da je to še edino, kar je lahko dandanes učinkovito. Zatekanje k znanosti gre seveda pozdraviti, a kaj, ko pri tem še tako trdna vera ne pomaga kaj dosti.
Pa se končno že posvetimo intervjuju s Tadejem Strehovcem, tajnikom Komisije za pravičnost in mir, ki je bil objavljen v Družini
Zato je po našem mnenju namen predlaganih zakonskih sprememb v bistvu nadaljnja oslabitev vrednote družine.
…
Z redefinicijo družine in zakonske zveze država želi finančno še dodatno poslabšati položaj zakonske zveze moškega in ženske, prav tako pa v družbi razvrednotiti vrednoto urejene zakonske zveze.
Torej, silno brskanje po predlaganem zakoniku mi ni dalo najti tega, kar je uspelo Strehovcu; kako in kje spremembe, povezane z redefinicijo družine, dodatno poslabšajo finančni položaj zakonske zveze moškega in ženske? Verjetno gre za kak skrivni člen – pri levičarjih nikoli ne veš.
»Zaščita interesov otroka« je besedna zveza, s katero želi predlagatelj opravičiti redefinicijo družine in nove oblike posvojitve otrok. Takšno stališče se ne opira na nobene resne znanstvene študije, ki govorijo o družini in otrocih. Do danes tako še nisem našel nobene znanstvene raziskave, ki bi dokazala, da je istospolna skupnost vsaj tako dobra kot zakonska zveza moškega in ženske, če ne celo boljša, kot to trdijo zagovorniki teh sprememb.
Res nobene, gospod Strehovec? Kako za hudiča je to uspelo najti številnim (glej tukaj, tukaj in tukaj ter tukaj) strokovnim združenjem? So si stvar preprosto izmislili? Ali pa gre pri gospodu Strehovcu (verjetneje) za drug pojav, ob katerem se sintagma “tiščanje glave v pesek” zdi nekako premila. Tukaj v pesku ni končala samo glava.
Nasprotno. Študije dokazujejo naslednje: da otrok za svoj telesni in psihološki razvoj potrebuje očeta in mater, ki živita v urejeni zakonski zvezi; da bo otrok v istospolnih skupnostih pogosteje diskriminiran v svojem okolju, odraščal v manj trdni skupnosti in bo pogosteje izpostavljen tveganju za spolno prenosljive bolezni (HIV).
Oh, lepota teh “študij”, ki se pojavijo po potrebi, ne da bi kdo sploh kaj o njih vedel.
Ministrstvo brez strokovne razprave in brez znanstvenih študij želi z novim družinskim zakonikom izvajati nekakšen socialni eksperiment, za katerega ne vemo, kakšne posledice bo imel na otroke in družbo.
No, te izjave ob upoštevanju tiščanja glave v pesek ne smemo vzeti preveč na trdo. Če nočeš videti, pač ne veš.
Najbolj znana in odmevna raziskava je v zadnjem času tista, ki jo je skupaj s kolegi objavil Gunnar Andersson z naslovom »The demographics of same-sex marriages in Norway and Sweden«, ki je leta 2006 izšla v znani reviji Demography. V omenjeni raziskavi so zapisali, da je tveganje za razpad zveze med moškimi z istospolnimi nagnjenji za 50 % večje kot v klasični zvezi; prav tako pa je skupnost dveh istospolno usmerjenih žensk 100 % bolj izpostavljena razpadu kot v primeru zveze moškega in ženske. Zaradi razširjenosti virusa HIV v istospolnih skupnostih pa je po njihovih rezultatih tudi pogostejša umrljivost enega od skrbnikov.
Do pravega zaklada pa pridemo, ko se govorec vendarle nasloni na točno določeno raziskavo. Joj, rad imam internet, saj se izkaže, da je v tej zakladnici znanja raziskava zlahka dostopna. Dobro, spet pustimo ob strani vprašanje, kako je lahko v “zadnjem času” odmevna raziskava iz leta 2006, ker je to ob tiščanju glave v pesek dokaj razumljivo, in se spet posvetimo krutim dejstvom.
Del povedanega drži: tveganje za razvezo je višje, zlasti begajoče je dejstvo, da je precej višje med ženskimi pari. A to ni vse, kar so avtorji študije zapisali. Strehovec priročno izpusti druge ugotovitve, ki mu ne ustrezajo v blatenju istospolnih zvez in, ki bi se, ojoj, lahko celo končale v nepredvidljivih posledicah.
Avtorji tako med drugim zapišejo:
One interesting contrast appears in terms of educational achievement: Registered same-sex partners have achieved a considerably higher level of such individual investment than have opposite-sex partners who marry.
…
Nevertheless, a higher propensity for divorce in same-sex couples may not be too surprising given this group’s relative non-involvement in joint parenthood and its lower exposure to normative pressure about the necessity of life-long unions. Raziskava
Oh, nerodno, kajne? Za Strehovca je stvar še hujša, saj kaže, da si naravnost prizadeva, da bi te skupnosti ostale kratkotrajne. Če damo istospolnim parom “veselje” porok, starševstva in družbenega priznanja ter podpore, obstaja resna nevarnost, da odpade glavni očitek RKC in drugih branilcev “tradicionalne družine”.
A stvari se tukaj še ne končajo, je še huje (če spet odmislimo, da v študiji, ki jo omenja Strehovec, začuda ni mogoče najti nič o spolno prenosljivih boleznih):
Koristno je omeniti neko drugo raziskavo, ki sta jo opravila William Eskridge in Darren Spedale (med drugim tudi avtorja knjige “Gay Marriage: For Better or For Worse? What We’ve Learned From the Evidence” (Oxford University Press, 2006), ki sta proučila skandinavske države, ki imajo več kot 17 let izkušenj s pravnim priznavanjem istospolnih zvez. Izsledke je mogoče brati samo na en način: kot popolno katastrofo za trditve, ki jih širi Strehovec.
[T]here is no evidence that allowing same-sex couples to marry weakens the institution. If anything, the numbers indicate the opposite. A decade after Denmark, Norway and Sweden passed their respective partnership laws, heterosexual marriage rates had risen 10.7% in Denmark; 12.7% in Norway; and a whopping 28.8% in Sweden. In Denmark over the last few years, marriage rates are the highest they’ve been since the early 1970s. Divorce rates among heterosexual couples, on the other hand, have fallen. A decade after each country passed its partnership law, divorce rates had dropped 13.9% in Denmark; 6% in Norway; and 13.7% in Sweden. On average, divorce rates among heterosexuals remain lower now than in the years before same-sex partnerships were legalized. Same-Sex Marriage: Demographics from Scandanavia
Eto, pa je šla trditev, da s tem slabimo “klasično družino”.
Our research has also uncovered additional social benefits. In dozens of interviews with partnered couples and through other sources, we found that marriage rights had an important beneficial effect not only on the couples themselves, but on their local and national communities as well. Couples reported that their relationships were stronger and more durable, that relationships with family members had deepened, that co-workers had become more tolerant and supportive, and their children felt greater validation by having married parents. Many couples reported a greater emphasis on monogamy, which may be reflected by the fact that national rates of HIV and STD infections declined in each of the Scandinavian countries in the years after they passed their partnership laws.
Problem stabilnost istospolnih vez? Poznamo recept, ki to zna rešiti.
Zaključek, ki ni od avtorjev raziskave, a ne velja nič manj:
Strong, durable same-sex unions are exactly what the religious right fears most. They want, and need, gays to be promiscuous, irresponsible, shunned, and freakish. Dare I say it: diseased, too. They want gays forever to be scapegoats, and never to be people.
Strehovec bi se v tem moral zlahka prepoznati, kajne?
Te podatke lahko še konkretiziramo s podatki z našega Inštituta za varovanje zdravja, ki pravi, da je lansko leto v naši državi na novo zbolelo 34 moških; od tega velika večina (to je 32) s homoseksualnimi spolnimi odnosi. Logično in razumljivo je, da takšno okolje ne more biti bolj primerno kot heteroseksualna družina moškega in ženske.
Jah, kakšna škoda, da Strehovec in drugi reševalci družine stvari ne izpeljejo do konca. Ta jim ne bo všeč: če kot kriterij vzamemo spolno prenosljive bolezni, bolj primernega okolja za otroke, kot so lezbične zveze, ni. Ups.
Zabava se nadaljuje, ko se tajnik spravi še nad odločitve Ustavnega sodišča. No, to je skoraj vedno zabavno, ko vzamejo odločbe v roke amaterji.
Takšno stališče je napačno in zavajajoče. Če bi brali odločbo ustavnega sodišča iz julija letos, je registrirana istospolna skupnost podobna zakonski zvezi moškega in ženske samo na področju dedovanja in premoženjskih razmerij. To pa pomeni, da njej ni enaka niti na področju premoženja in še manj na drugih področjih, kot je to npr. posvojitev.
Spomnimo: v zadnjem primeru (ki pa ni edini, povezan z istospolnimi skupnostmi) je Ustavno sodišče presojalo ustavno skladnost samo enega člena zakona o registrirani istospolni skupnosti (dedovanje), zato govori predvsem (a ne izključno) o njem. Absolutno nikjer ne zapiše, kot se, upajmo iz nevednosti, izreče intervjuvancu, da ta skupnost ni enaka na področju premoženja in drugih področjih. Še več: na mnogih mestih in iz drugih odločitev se da kaj enostavno sklepati, da Ustavno sodišče v primerih, ki bodo še morda prišli v obravnavo v prihodnosti, ne bo prenašalo nobenega razlikovanja na podlagi spolne usmerjenosti.
Istospolna skupnost po svoji naravi ne more biti enaka zakonski zvezi moškega in ženske, ki je med drugim namenjena posredovanju življenja ter vzgoji otrok. Takšno stališče v svojih sodbah zagovarja tudi Evropsko sodišče človekovih pravic.
Na silno nesrečo Strehovca, Evropsko sodišče meni drugače:
Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč razsodilo, da Francija diskriminira osnovne človekove pravice, ker je francosko sodišče 40-letni lezbijki, ki je živela skupaj s svojo partnerko, prepovedalo, da bi posvojila otroka.
…
Odločitev evropskega sodišča za človekove pravice pomeni, da bodo razsodbo morali upoštevati v vseh 47 članicah Sveta Evrope, kar je povzročilo že precej negodovanja v nekaterih bolj tradicionalnih katoliških državah, kot je na primer Poljska, kjer so nekateri politiki že najavili, da ne bi upoštevali takšne sodbe, če bi se nanjo sklicevali poljski homoseksualci. Dobro Jutro
Glede mednarodnih dokumentov pa je potrebno poudariti, da nas k takšni redefiniciji družine nihče ne zavezuje.
Pri nekaterih mednarodnih dokumentih, ki jih omenja Strehovec, to zagotovo drži, saj še dolgo ni mogoče pričakovati, da bi tak dokument dobil podporo držav, kot so recimo Iran, Irak, Savdska Arabija… Vatikan.
A če se osredotočimo bolj na evropski prostor, smo spet pri trditvi, ki jo je mogoče z uporabo čudeža tehnologije, poznanega pod imenom Google, hitro ovreči:
Priporočilo Sveta Evrope št. 924 iz leta 1981 o odpravi diskriminacije homoseksualcev je temeljni dokument, ki zadeva dekriminalizacijo homoseksualnosti in izenačenje sporazumne starosti, enako obravnavo na področju zaposlovanja ter starševske pravice, kjer pod točko 7(d) navaja, da “skrbniške pravice, pravica do obiska otroka … ne smejo biti ovirane zgolj na podlagi homoseksualnosti staršev”.
Resolucija Evropskega parlamenta št. A3-0028 iz leta 1994 je pozvala članice in države, ki se želijo priključiti Evropski uniji, da “zagotovijo enako obravnavo raznospolno in istospolno usmerjenih ljudi”. Obravnava različna področja zakonodaje v zvezi z istospolno usmerjenostjo (npr. delovno pravo, kazensko pravo, pravico do zakonske in izvenzakonske zveze, prepoved medikalizacije homoseksualnosti itd.). 14. člen določa, da je “potrebno odpraviti ovire za poroke homoseksualnih in lezbičnih parov ali za neenako zakonsko obravnavo in zagotoviti polne pravice in ugodnosti poroke z omogočanjem registracije partnerstev”. Isti člen daje napotila za odpravo vseh ovir, ki “omejujejo pravice lezbijk in homoseksualcev, da bi bili starši ali posvojitelji ali skrbniki otrok”.
Resolucija Evropskega parlamenta št. A5-0050 iz leta 2000 je obsežen dokument o spoštovanju človekovih pravic, ki v poglavjih “Življenjski stili in vrste razmerij” ter “Položaj človekovih pravic v državah kandidatkah” posebej poziva k spoštovanju enakih pravic istospolno usmerjenih oseb in parov. 56. člen poziva države članice, naj zagotovijo “enostarševskim družinam, neporočenim parom in istospolnim parom enake pravice kot tradicionalnim parom in družinam”. Lesbo
Strehovec zaključi:
Pri homofobiji pa je treba poudariti, da obstaja še druga interpretacija tega pojma. Izraz je nastal znotraj gibanja istospolno usmerjenih posameznikov, da bi namenoma stigmatizirali in diskreditirali tiste ljudi, ki si ob izenačitvi zakonske zveze ali pa ob posvojitvi otrok postavljajo vprašanja in temu nasprotujejo.
Da, tak očitek bi bil ob vseh netočnostih, manipulacijah, potvarjanju in širjenju strahu res popolnoma neumesten.
In moj zaključek: pomilujem ovčice, ki iščejo moralne avtoritete v ljudeh, kot je Tadej Strehovec. Tega si nihče ne zasluži.