1. julija bo v Slovenijo prišel Angel Gurria iz OECD-ja in predstavil poročilo o slovenskih protikriznih ukrepih. Deja vu, saj so ukrepi iz poročila ponovno vzeti iz ropotarnice, ki jo podobne mednarodne organizacije tako rade uporabijo pri svetovanju državam iz periferije. Slovenija je kot obsojena, da se gostom vedno znova vljudno zahvali in jih pošiljateljem vrne nazaj s prvim letalom.
Torej, kako zgrešen občutek za realnost mora imeti pisec poročila, ki danes, v današnjih okoliščinah, evropski državi s kompliciranim a delujočim sistemom socialnega partnerstva predlaga znižanje minimalne plače? Ukrep, primeren za diktatorske države, ki lahko nad razjarjene delavce pošljejo vojsko, sindikaliste pa zaprejo, za druge pa čista znanstvena fantastika.
Si predstavljate, da vlada Boruta Pahorja napove znižanje minimalne plače?
Sindikati so ponoreli že ob prvih vesteh o ukrepih, ki nam jih predlaga OECD. In, glej ga hudiča, tudi delodajalci pravijo, da o zniževanju minimalne plače ne razmišljajo.
No, pa da se ne bomo naslajali samo nad pomanjkanjem občutka za realnost v OECD; Igor Masten je že izjavil, da so predlogi logični in da morajo biti čim prej izvedeni. Epizoda z EDS jih ni naučila ničesar; neoliberalni lalaland se jim kot fatamorgana še vedno prikazuje na obzorju.