DRUGI DOM

Družinski zakonik – kaj RKC ne želi, da bi vedeli

Iz današnje tiskovne konference:

Družina. Družina je po sprejetem Družinskem zakoniku (Dzak) življenjska skupnost otroka z enim ali obema staršema ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku določene obveznosti in pravice. Poleg bioloških zajema tudi socialne starše, kot so rejniki, stari starši in novi partnerji očeta ali mame. Ta definicija je bolj vključujoča kot dosedanja, saj priznava tudi enostarševske in reorganizirane družine.

• Z izključujočo definicijo družine, za katero se zavzemajo nasprotniki zakonika – otrok, (poročena) mama in oče – bi izpustili več kot polovico družin v Sloveniji. Kar 53 odstotkov otrok je rojenih v zunajzakonskih skupnostih, četrtina vseh družin je enostarševskih. S tem bi skupnosti, ki jih ljudje, ki v njih živijo, razumejo kot družine, tako pa jih sprejema tudi okolica, simbolno razglasili za manjvredne.
• Definicija družine, ki jo uvaja Dzak,  je nastala v 90. letih na ljubljanski Pravni fakulteti pod okriljem prof. dr. Karla Zupančiča. Prvič se v zakonodajnih postopkih pojavi v osnutku zakona, ki ga je vladi v prejšnjem desetletju predložil član NSi in nekdanji minister za družino Janez Drobnič.

Zakonska zveza / partnerska skupnost. Družinski zakonik v sprejeti kompromisni različici ohranja simbolno razlikovanje med heterospolno in istospolno skupnostjo; zakonsko zvezo lahko skleneta izključno moški in ženska. Za istospolne partnerje se uvajata partnerska in zunajpartnerska skupnost.

Posvojitve. Družinski zakonik istospolnim partnerjem dovoljuje izključno enostranske posvojitve bioloških otrok svojih partnerjev. Te posvojitve istospolnim osebam omogoča že doslej veljaven Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1976(!). Dzak na tem področju ne prinaša nič novega. Skupne posvojitve oziroma posvojitve tujih otrok pri istospolnih partnerjih niso mogoče.

Umetne oploditve in nadomestno materinstvo. Umetne oploditve lezbijkam in nadomestno materinstvo za geje so po slovenski zakonodaji prepovedani. Družinski zakonik v ničemer ne posega v to področje, saj ga ureja leta 2000 sprejeti Zakon o zdravljenju neplodnosti  in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Zlorabe pri dedovanju (zunajpartnerska skupnost).  Trditev, da bo lahko preživeli sostanovalec v domu za ostarele ali študentskem domu uveljavil zunajpartnersko skupnosti in tako oškodoval prave dediče, je v luči več kot 35-letnih izkušenj z zunajzakonsko skupnostjo brez vsake osnove. Če bi kdo to želel uveljaviti, bi moral s pričami in listinami pred sodiščem dokazovati, da sta s pokojnim živela skupaj kot par, da sta to manifestirala tudi na zunaj, da so bili med njima prisotni vsi elementi čustvene, ekonomske, moralne in seksualne povezanosti, ki se pričakujejo v zakonski zvezi.

…

Zakaj je nov Družinski zakonik ustreznejši kot popravljanje številnih pomanjkljivosti ZRIPS-a? Pred Ustavnim sodiščem bi se brez Družinskega zakonika zagotovo znašli drugi primeri prikrajšanosti istospolnih partnerjev. Za vzpostavitev potrebne pravne enakosti bi v primeru popravljanja ZRIPS-a morali spremeniti tudi več kot deset drugih predpisov, vključno s sistemskimi zakoni s področja zdravstva, socialnega in pokojninskega zavarovanja, kazenskega prava… –  draga, zamudna in skoraj zagotovo nemogoča naloga. V tem času bi ohranjali neustavno razlikovanje. Diskriminatorna in poniževalna je tudi ureditev, ko bi v Družinskem zakoniku zajeli vse oblike družin – z izjemo istospolnih družin. Urejanje pravic enih otrok v enem zakonu, drugih otrok pa v drugem, je nesprejemljivo razlikovanje. Hkrati je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da imajo istospolno usmerjene osebe pravico do družinskega življenja. 

Barbari Kastelec ni žal, raziskave bi posilila ponovno

Ne guči krivoga svedočanstva proti tvojemi bliženji.

Tole tukaj res ni raj na Zemlji. Če bi bil, bi gospa Kastelec že zdavnaj imela sodno prepoved približevanja družboslovnim raziskavam, saj trka tako nezdružljivih entitet ni mogoče opisati drugače kot intelektualno posilstvo papirja, ki se ne more sam braniti.

Ne bom na tem mestu ponavljal blodenj novinarke tednika Družina, ki je pri blatenju istospolnih državljanov in državljank uporabila celoten arzenal iz zakladnice manipulacij s statistiko (napačno sklepanje, sklepanje brez podpore v podatkih, pristransko selekcioniranje ugotovitev, brisanje konteksta…), saj smo to na tej strani že počeli. Nenazadnje, izbljuvke Kastelceve je obsodilo tudi novinarsko častno razsodišče.

Obsodbo stanovske organizacije je Kastelčeva sedaj pospremila z naslednjimi besedami:

Stališče, ki ga je zavzelo Novinarsko častno razsodišče na pobudo pritožnika dr. Romana Kuharja, razumem kot vsiljevanje progejevskih pogledov in homoseksualne ideologije, kot nestrpen napad na svobodo govora ter kot poskus, da bi z ustrahovanjem in javnim diskreditiranjem onemogočili javno razpravo.

Ne, to res ni raj. Tam se manipulatorji in manipulatorke ne bi mogli niti v slabem vicu predstavljati kot žrtve.

Sorodni zapisi:
Barbara Kastelec in njihove “neprave” družine
Barbara Kastelec zlorabljala in napačno navajala raziskave
Barbara Kastelec: ko ne gre z lažmi, zganjaj paniko

Barbara Kastelec zlorabljala in napačno navajala raziskave

Častno novinarsko razsodišče je januarja letos razsodilo v prid pritožniku v vseh točkah pritožbe in potrdilo, da je novinarka Družine kršila omenjene tri člene. Pritožnik je namreč opozoril na zlorabo in napačno navajanje podatkov znanstvenih raziskav, zamolčanje pomembnih informacij iz raziskav in na napačno navajanje podatkov o zakonodaji o homoseksualni porokah v Evropi. Narobe

Bo bog poplačal…

Povezani zapisi:
Barbara Kastelec in njihove “neprave” družine
Barbara Kastelec: ko ne gre z lažmi, zganjaj paniko
Ko se nad nov družinski zakonik spravi Komisija Pravičnost in mir

Sveta družina zgled vsem družinam

Kler še v božični poslanici ne more mimo delitev:

Pred našimi očmi je sveta družina, ki je zgled vsem družinam. Skupnost po Božji zamisli, ki more edina nuditi otroku vse, kar potrebuje za življenje: telesno bivanje, varnost očeta in nežnost matere, osebe za identifikacijo, duhovno sporočilo prejšnjih rodov in odkrivanje smisla življenja. Dnevnik

Kampanja Za vse družine:

/…/ v pričakovanju božičnih poslanic, kjer bodo verski voditelji pozabili, da je bila t. i. sveta družina zelo netradicionalna: zunaj zakona noseča mati, ki je zanosila brez spolnega odnosa z drugim moškim + vdovec z nekaj otroki, ki je bil torej v odnosu do Jezusa socialni starš.

Laž, večja laž, Ivan Štuhec

Ivan Štuhec cementira svojo vlogo največjega cerkvenega manipulatorja.

Iz redefinirane družine bosta lahko njene zakonske ugodnosti uživala tudi brat in sestra /…/ druzina.si

Predlog Družinskega zakonika:

Po drugi strani pa ne pomeni družine, če s starimi starši živi mladoletni vnuk ali če odrasli sorodnik živi z mladoletnim sorodnikom, četudi odrasli sorodnik individualno in trajno skrbi za mladoletnika, kajti med sorodniki, ki niso v razmerju starši – otrok, po našem pravu ni nobenih pravic in dolžnosti, niti dolžnosti preživljanja. Skrbnik sicer ima enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo starši v okviru starševske skrbi, razen dolžnosti preživljanja, vendar življenjska skupnost skrbnika z mladoletnim varovancem niti po veljavni niti po predlagani ureditvi ni družina.

Razveza zakonske zveze: Razveza zakonske zveze je omejena s časom za premislek (6 mesecev), ki začne teči z začetkom postopka za razvezo. Roka za premislek ni, če ga nihče od zakoncev ne želi in če nihče od zakoncev ne živi s svojim otrokom, mlajšim od 16 let, ki potrebuje skrb. Čas za premislek tudi ni potreben če sta zakonca živela ločeno vsaj dve leti, če sta zakonsko zvezo sklenila sorodnika v ravni črti, pravi brat ali sestra ali če je bil eden od zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze že poročen in prejšnja zakonska zveza ni prenehala.

Nadaljuj z branjem…

Ko Družina pokaže pravi obraz

Ko talibanska Družina preneha širjenje nestrpnosti zavijati v celofan kvazi-znanosti in t.i. naravnosti, brez vsakega pomisleka objavi pismo Aneja Sama.

…S tem, da z močjo nekega dekreta spreminja znanstvene ugotovitve in zakonitosti univerzuma, nas država pelje na polja depresije in samomorilnosti, pripravljajoč teren za nekega novega Hitlerja. Znanost ni namreč nikoli preklicala ugotovitve, da je homoseksualnost oblika izrojenosti; za spoznanje, da gre za najhujšo negacijo narave, pa zadostuje že pogled na žensko in moško telo oziroma zavedanje, da iz homoseksualnih odnosov ne nastaja novo bitje.
…
Kajti vodilno načelo pri odrejanju do homoseksualnosti ne more biti »močno doživetje«, torej občutek sreče – močno doživetje je mogoče tudi v, denimo, nekrofilnem odnosu; nekateri doživljajo orgazem opazujoč ogenj, ki žre cvetoča polja.
…
In danes so mnogi prepričani, da je ta predlog zakona treba podpreti. Preprosto ne vidijo, da je opoldne dan. In ne morejo ozavestiti pomena izročitve otroka spolno degenerirani osebi. Razdalja med naravno spolnostjo in homoseksualnostjo je namreč bistveno večja – da, večja je, poslušaj to, evropska pamet! –, kot je med homoseksualnostjo in pedofilijo, homoseksualnostjo in zoofilijo, homoseksualnostjo in nekrofilijo … Izrojenost je – izrojenost. Družina

Ko se nad nov družinski zakonik spravi Komisija Pravičnost in mir

Danes se je v Državnem zboru začela javna predstavitev mnenj o predlogu družinskega zakonika. Skrajni čas, da se v debato z vsemi močni vključi tudi RKC. V kolikor je bilo širjenje strahu, laži in manipulacij doslej prepuščeno predvsem božji pehoti v podobi Barbare Kastelec, je napočil trenutek za težjo oborožitev. V zadnji številki Družine so zato končno izvedli frontalni napad z vsemi sredstvi, vključno s Komisijo Pravičnost in mir oziroma njenim tajnikom.

Najprej pa pojasnilo: kot agnostiku (ateistu na slab dan), me to, kar posamezniki in verske organizacije prodajajo kot božjo besedo, ne zanima, še manj zadeva. Četudi bi kdo veroval, da so absolutni ideal družine Sneguljčica in sedem palčkov – meni je prav. Tvoj bog ni moj bog, teokracije še nismo restavrirali, vsakršno prepiranje o veri pa je pa najmanj izguba moči in časa.

Da samo z božjo besedo ne gre več, se zaveda tudi RKC, ki jo širne množice preprosto ignorirajo, ko gre za nauke o kontracepciji, splavu, porokah, spolnem vedenju in še čem. Še take grožnje s smrtnim grehom tukaj ne pomagajo več.

Kar je za organizacijo, ki želi biti vrhovni moralni razsodnik, seveda nerodno. Ovčice so zbezljale in nič ne kaže, da bi bilo kmalu kaj bolje. Kaj storiti, kaj storiti… V tej zagati se tudi RKC obrne na znanost, saj je videti, da je to še edino, kar je lahko dandanes učinkovito. Zatekanje k znanosti gre seveda pozdraviti, a kaj, ko pri tem še tako trdna vera ne pomaga kaj dosti.

Pa se končno že posvetimo intervjuju s Tadejem Strehovcem, tajnikom Komisije za pravičnost in mir, ki je bil objavljen v Družini

Zato je po našem mnenju namen predlaganih zakonskih sprememb v bistvu nadaljnja oslabitev vrednote družine.
…
Z redefinicijo družine in zakonske zveze država želi finančno še dodatno poslabšati položaj zakonske zveze moškega in ženske, prav tako pa v družbi razvrednotiti vrednoto urejene zakonske zveze.

Torej, silno brskanje po predlaganem zakoniku mi ni dalo najti tega, kar je uspelo Strehovcu; kako in kje spremembe, povezane z redefinicijo družine, dodatno poslabšajo finančni položaj zakonske zveze moškega in ženske? Verjetno gre za kak skrivni člen – pri levičarjih nikoli ne veš.

»Zaščita interesov otroka« je besedna zveza, s katero želi predlagatelj opravičiti redefinicijo družine in nove oblike posvojitve otrok. Takšno stališče se ne opira na nobene resne znanstvene študije, ki govorijo o družini in otrocih. Do danes tako še nisem našel nobene znanstvene raziskave, ki bi dokazala, da je istospolna skupnost vsaj tako dobra kot zakonska zveza moškega in ženske, če ne celo boljša, kot to trdijo zagovorniki teh sprememb.

Res nobene, gospod Strehovec? Kako za hudiča je to uspelo najti številnim (glej tukaj, tukaj in tukaj ter tukaj) strokovnim združenjem? So si stvar preprosto izmislili? Ali pa gre pri gospodu Strehovcu (verjetneje) za drug pojav, ob katerem se sintagma “tiščanje glave v pesek” zdi nekako premila. Tukaj v pesku ni končala samo glava.

Nasprotno. Študije dokazujejo naslednje: da otrok za svoj telesni in psihološki razvoj potrebuje očeta in mater, ki živita v urejeni zakonski zvezi; da bo otrok v istospolnih skupnostih pogosteje diskriminiran v svojem okolju, odraščal v manj trdni skupnosti in bo pogosteje izpostavljen tveganju za spolno prenosljive bolezni (HIV).

Oh, lepota teh “študij”, ki se pojavijo po potrebi, ne da bi kdo sploh kaj o njih vedel.

Ministrstvo brez strokovne razprave in brez znanstvenih študij želi z novim družinskim zakonikom izvajati nekakšen socialni eksperiment, za katerega ne vemo, kakšne posledice bo imel na otroke in družbo.

No, te izjave ob upoštevanju tiščanja glave v pesek ne smemo vzeti preveč na trdo. Če nočeš videti, pač ne veš.

Najbolj znana in odmevna raziskava je v zadnjem času tista, ki jo je skupaj s kolegi objavil Gunnar Andersson z naslovom »The demographics of same-sex marriages in Norway and Sweden«, ki je leta 2006 izšla v znani reviji Demography. V omenjeni raziskavi so zapisali, da je tveganje za razpad zveze med moškimi z istospolnimi nagnjenji za 50 % večje kot v klasični zvezi; prav tako pa je skupnost dveh istospolno usmerjenih žensk 100 % bolj izpostavljena razpadu kot v primeru zveze moškega in ženske. Zaradi razširjenosti virusa HIV v istospolnih skupnostih pa je po njihovih rezultatih tudi pogostejša umrljivost enega od skrbnikov.

Do pravega zaklada pa pridemo, ko se govorec vendarle nasloni na točno določeno raziskavo. Joj, rad imam internet, saj se izkaže, da je v tej zakladnici znanja raziskava zlahka dostopna. Dobro, spet pustimo ob strani vprašanje, kako je lahko v “zadnjem času” odmevna raziskava iz leta 2006, ker je to ob tiščanju glave v pesek dokaj razumljivo, in se spet posvetimo krutim dejstvom.

Del povedanega drži: tveganje za razvezo je višje, zlasti begajoče je dejstvo, da je precej višje med ženskimi pari. A to ni vse, kar so avtorji študije zapisali. Strehovec priročno izpusti druge ugotovitve, ki mu ne ustrezajo v blatenju istospolnih zvez in, ki bi se, ojoj, lahko celo končale v nepredvidljivih posledicah.

Avtorji tako med drugim zapišejo:

One interesting contrast appears in terms of educational achievement: Registered same-sex partners have achieved a considerably higher level of such individual investment than have opposite-sex partners who marry.
…
Nevertheless, a higher propensity for divorce in same-sex couples may not be too surprising given this group’s relative non-involvement in joint parenthood and its lower exposure to normative pressure about the necessity of life-long unions. Raziskava

Oh, nerodno, kajne? Za Strehovca je stvar še hujša, saj kaže, da si naravnost prizadeva, da bi te skupnosti ostale kratkotrajne. Če damo istospolnim parom “veselje” porok, starševstva in družbenega priznanja ter podpore, obstaja resna nevarnost, da odpade glavni očitek RKC in drugih branilcev “tradicionalne družine”.

A stvari se tukaj še ne končajo, je še huje (če spet odmislimo, da v študiji, ki jo omenja Strehovec, začuda ni mogoče najti nič o spolno prenosljivih boleznih):

Koristno je omeniti neko drugo raziskavo, ki sta jo opravila William Eskridge in Darren Spedale (med drugim tudi avtorja knjige “Gay Marriage: For Better or For Worse? What We’ve Learned From the Evidence” (Oxford University Press, 2006), ki sta proučila skandinavske države, ki imajo več kot 17 let izkušenj s pravnim priznavanjem istospolnih zvez. Izsledke je mogoče brati samo na en način: kot popolno katastrofo za trditve, ki jih širi Strehovec.

[T]here is no evidence that allowing same-sex couples to marry weakens the institution. If anything, the numbers indicate the opposite. A decade after Denmark, Norway and Sweden passed their respective partnership laws, heterosexual marriage rates had risen 10.7% in Denmark; 12.7% in Norway; and a whopping 28.8% in Sweden. In Denmark over the last few years, marriage rates are the highest they’ve been since the early 1970s. Divorce rates among heterosexual couples, on the other hand, have fallen. A decade after each country passed its partnership law, divorce rates had dropped 13.9% in Denmark; 6% in Norway; and 13.7% in Sweden. On average, divorce rates among heterosexuals remain lower now than in the years before same-sex partnerships were legalized. Same-Sex Marriage: Demographics from Scandanavia

Eto, pa je šla trditev, da s tem slabimo “klasično družino”.

Our research has also uncovered additional social benefits. In dozens of interviews with partnered couples and through other sources, we found that marriage rights had an important beneficial effect not only on the couples themselves, but on their local and national communities as well. Couples reported that their relationships were stronger and more durable, that relationships with family members had deepened, that co-workers had become more tolerant and supportive, and their children felt greater validation by having married parents. Many couples reported a greater emphasis on monogamy, which may be reflected by the fact that national rates of HIV and STD infections declined in each of the Scandinavian countries in the years after they passed their partnership laws.

Problem stabilnost istospolnih vez? Poznamo recept, ki to zna rešiti.

Zaključek, ki ni od avtorjev raziskave, a ne velja nič manj:

Strong, durable same-sex unions are exactly what the religious right fears most. They want, and need, gays to be promiscuous, irresponsible, shunned, and freakish. Dare I say it: diseased, too. They want gays forever to be scapegoats, and never to be people.

Strehovec bi se v tem moral zlahka prepoznati, kajne?

Te podatke lahko še konkretiziramo s podatki z našega Inštituta za varovanje zdravja, ki pravi, da je lansko leto v naši državi na novo zbolelo 34 moških; od tega velika večina (to je 32) s homoseksualnimi spolnimi odnosi. Logično in razumljivo je, da takšno okolje ne more biti bolj primerno kot heteroseksualna družina moškega in ženske.

Jah, kakšna škoda, da Strehovec in drugi reševalci družine stvari ne izpeljejo do konca. Ta jim ne bo všeč: če kot kriterij vzamemo spolno prenosljive bolezni, bolj primernega okolja za otroke, kot so lezbične zveze, ni. Ups.

Zabava se nadaljuje, ko se tajnik spravi še nad odločitve Ustavnega sodišča. No, to je skoraj vedno zabavno, ko vzamejo odločbe v roke amaterji.

Takšno stališče je napačno in zavajajoče. Če bi brali odločbo ustavnega sodišča iz julija letos, je registrirana istospolna skupnost podobna zakonski zvezi moškega in ženske samo na področju dedovanja in premoženjskih razmerij. To pa pomeni, da njej ni enaka niti na področju premoženja in še manj na drugih področjih, kot je to npr. posvojitev.

Spomnimo: v zadnjem primeru (ki pa ni edini, povezan z istospolnimi skupnostmi) je Ustavno sodišče presojalo ustavno skladnost samo enega člena zakona o registrirani istospolni skupnosti (dedovanje), zato govori predvsem (a ne izključno) o njem. Absolutno nikjer ne zapiše, kot se, upajmo iz nevednosti, izreče intervjuvancu, da ta skupnost ni enaka na področju premoženja in drugih področjih. Še več: na mnogih mestih in iz drugih odločitev se da kaj enostavno sklepati, da Ustavno sodišče v primerih, ki bodo še morda prišli v obravnavo v prihodnosti, ne bo prenašalo nobenega razlikovanja na podlagi spolne usmerjenosti.

Istospolna skupnost po svoji naravi ne more biti enaka zakonski zvezi moškega in ženske, ki je med drugim namenjena posredovanju življenja ter vzgoji otrok. Takšno stališče v svojih sodbah zagovarja tudi Evropsko sodišče človekovih pravic.

Na silno nesrečo Strehovca, Evropsko sodišče meni drugače:

Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč razsodilo, da Francija diskriminira osnovne človekove pravice, ker je francosko sodišče 40-letni lezbijki, ki je živela skupaj s svojo partnerko, prepovedalo, da bi posvojila otroka.
…
Odločitev evropskega sodišča za človekove pravice pomeni, da bodo razsodbo morali upoštevati v vseh 47 članicah Sveta Evrope, kar je povzročilo že precej negodovanja v nekaterih bolj tradicionalnih katoliških državah, kot je na primer Poljska, kjer so nekateri politiki že najavili, da ne bi upoštevali takšne sodbe, če bi se nanjo sklicevali poljski homoseksualci. Dobro Jutro

Glede mednarodnih dokumentov pa je potrebno poudariti, da nas k takšni redefiniciji družine nihče ne zavezuje.

Pri nekaterih mednarodnih dokumentih, ki jih omenja Strehovec, to zagotovo drži, saj še dolgo ni mogoče pričakovati, da bi tak dokument dobil podporo držav, kot so recimo Iran, Irak, Savdska Arabija… Vatikan.

A če se osredotočimo bolj na evropski prostor, smo spet pri trditvi, ki jo je mogoče z uporabo čudeža tehnologije, poznanega pod imenom Google, hitro ovreči:

Priporočilo Sveta Evrope št. 924 iz leta 1981 o odpravi diskriminacije homoseksualcev je temeljni dokument, ki zadeva dekriminalizacijo homoseksualnosti in izenačenje sporazumne starosti, enako obravnavo na področju zaposlovanja ter starševske pravice, kjer pod točko 7(d) navaja, da “skrbniške pravice, pravica do obiska otroka … ne smejo biti ovirane zgolj na podlagi homoseksualnosti staršev”.

Resolucija Evropskega parlamenta št. A3-0028 iz leta 1994 je pozvala članice in države, ki se želijo priključiti Evropski uniji, da “zagotovijo enako obravnavo raznospolno in istospolno usmerjenih ljudi”. Obravnava različna področja zakonodaje v zvezi z istospolno usmerjenostjo (npr. delovno pravo, kazensko pravo, pravico do zakonske in izvenzakonske zveze, prepoved medikalizacije homoseksualnosti itd.). 14. člen določa, da je “potrebno odpraviti ovire za poroke homoseksualnih in lezbičnih parov ali za neenako zakonsko obravnavo in zagotoviti polne pravice in ugodnosti poroke z omogočanjem registracije partnerstev”. Isti člen daje napotila za odpravo vseh ovir, ki “omejujejo pravice lezbijk in homoseksualcev, da bi bili starši ali posvojitelji ali skrbniki otrok”.

Resolucija Evropskega parlamenta št. A5-0050 iz leta 2000 je obsežen dokument o spoštovanju človekovih pravic, ki v poglavjih “Življenjski stili in vrste razmerij” ter “Položaj človekovih pravic v državah kandidatkah” posebej poziva k spoštovanju enakih pravic istospolno usmerjenih oseb in parov. 56. člen poziva države članice, naj zagotovijo “enostarševskim družinam, neporočenim parom in istospolnim parom enake pravice kot tradicionalnim parom in družinam”. Lesbo

Strehovec zaključi:

Pri homofobiji pa je treba poudariti, da obstaja še druga interpretacija tega pojma. Izraz je nastal znotraj gibanja istospolno usmerjenih posameznikov, da bi namenoma stigmatizirali in diskreditirali tiste ljudi, ki si ob izenačitvi zakonske zveze ali pa ob posvojitvi otrok postavljajo vprašanja in temu nasprotujejo.

Da, tak očitek bi bil ob vseh netočnostih, manipulacijah, potvarjanju in širjenju strahu res popolnoma neumesten.

In moj zaključek: pomilujem ovčice, ki iščejo moralne avtoritete v ljudeh, kot je Tadej Strehovec. Tega si nihče ne zasluži.

Slomšek bi že vedel

Slovenski talibani spet v akciji:

Slomšek bi že najbrž razmišljal, kako ukrepati glede krsta otroka iz istospolne skupnosti, ko pa »starša« nimata pogojev za versko vzgojo, saj živita v sodomskem grehu (prim. 1 Mz 19,1–29; 1 Kor 6,9). Tudi bi razmišljal, kaj povedati takšnim »staršem« na veroučnem roditeljskem sestanku oziroma kakšne bi naj bile ustanove za psihično-pedagoško rehabilitacijo otrok. Kam jih napotiti, ko se bodo v letih odraščanja odpravili iskat svoje biološke starše ali ko se bodo spraševali, kdo sploh so, od kod prihajajo in kam gredo. Družina

Hja, že mogoče. “Duhovni oče slovenskega naroda” pa bi vedel še marsikaj drugega:

Kakor je cerkev Kristusu podložna, tako naj bodo tudi žene svojim možem. Kar je cesar državi, je gospodar družini. Mož je glava žene, kakor je Kristus glava cerkve. Tako je sredi 19. stoletja razmerja med spoloma idejno cementiral mož, ki ga bomo, kot kaže, častili in “obeleževali” vse leto. Ranka Ivelja

Postavljati Slomška za razsodnika morale leta 2009 je tako neumno početje, da ga res lahko pridela samo RKC.

Barbara Kastelec: ko ne gre z lažmi, zganjaj paniko

Barbara Kastelec, urednica revije Naša družina pri tedniku Družina, se je ponovno oglasila na temo istospolnih partnerstev in posvojitev. Ker v prvo – z manipuliranjem izsledkov raziskav in lažmi – ni ravno zasijala v najlepši luči, se je sedaj zatekla k zganjanju panike: geji in lezbijke bodo heteroseksualnim parom kradli otroke!

Na misel mi prihaja primer posvojitve, ki je letos januarja odmevala v Edinburgu na Škotskem. Socialna služba je materi, heroinski odvisnici, odvzela dva otroka. Stara starša, ki sta bila v preslabem zdravstvenem stanju, da bi lahko posvojila otroka, sta močno nasprotovala nameri, da bi otroka posvojila geja. Kakor poroča angleški Daily Mail, je socialna služba starim staršem rekla: »Sprejmite to dejstvo, pa boste otroke videli dvakrat letno, če boste nasprotovali, pa nikoli več.« Tisk še poroča, da je bila štiriletna deklica pri dveh moških videti preplašena. Škotsko javnost, ki je v veliki meri nasprotovala istospolnim posvojitvam, je vznemirilo dejstvo, da je bilo na voljo dovolj heteroseksualnih parov, ki bi si želeli posvojiti ta dva otroka, pa je pod političnim pritiskom, skladno z novo sprejeto zakonodajo, ki določa, da mora biti določen delež otrok dan v posvojitev istospolnim partnerjem, sodišče ignoriralo zahteve najbližjih sorodnikov – starih staršev. Pa to sploh ni osamljen primer. Družina

Primer je res tragičen, a iz drugega razloga, kot bi si ga želela dežurna moralistka – glede na podatke, ki so javni (povsem možno je, da celotna zgodba ni znana zaradi varovanja zasebnosti vpletenih – Kastelčevi je seveda vse jasno!), se tragedija ni začela, ko je otroka posvojil istospolni par, ampak že dosti prej, ko ju je socialna služba odtrgala starim staršem pod pretvezo, da sta prestara in bolna, in ko niso upoštevali njunih želja pri izbiri posvojiteljev, kot to zahteva škotska zakonodaja.

The great crime of the pair, the thing that rendered them unsuitable to be parents, was their age, they are 59 and 46, and their health: one has diabetes; the other angina. Such terrible disabilities! This case, even by the standards of what we have come to expect from social services, is shameful.

And, not because the adopters are two gay men but because they are strangers. The children first lose their mother and then are torn from the only warm embrace they know and trust. Their grandparents loved them as if they were their own kids because they are their own flesh and blood. Telegraph

Diabetis kot razlog za odvzem? Dogodek ne bi bil nič bolj “prijazen” do otrok, četudi bi ju posvojil heteroseksualni par. V obeh primerih gre pač za tujce in postopanje škotske socialne službe bi bilo škandalozno ne glede na spol posvojiteljev.

A “škandal” je pripraven za manipulantke tipa Kastelec, saj lahko sedaj od Aljaske do Kamčatke (primer so na dolgo in široko razbobnali) zganjajo paniko, da bodo sedaj istospolni pari “kradli” otroke in da bodo uvedene “kvote” (mimogrede, škotska zakonodaja, ki ureja posvojitve, seveda nima kvot, kot trdi lažnivka).

Napake se dogajajo in vedno se bodo, socialne službe niso nobena izjema. Tudi zato nov družinski zakonik med drugim prenaša odločitve o skrbi za otroke na sodišča (vloga socialnih služb bo posvetovalna) in uvaja ombudsmana otrokovih pravic. Da podatka, da imamo v Sloveniji letno za posvojitev na voljo samo od 20 do 40 otrok brez staršev*, in da so postopki zelo dolgotrajni in zahtevni, sploh ne omenjam. V državah, kjer je otrok, ki iščejo dom, več, pa je precej bolj običajna druga zgodba: istospolni pari nemalokrat posvojijo tiste otroke, ki jih “normalni” nočejo – bolne in/ali “problematične”.

* Na Škotskem opravijo približno 400 posvojitev na leto, socialne službe pa skrbijo za kar 11.000 otrok. BBC

Barbara Kastelec in njihove “neprave” družine

Dobro, da bo RKC ob napovedi sprememb zakonodaje o istospolnih skupnostih udarila z vsemi topovi, je pričakovano in razumljivo. Če bi bili na Poljskem bi bilo iz prižnic in medijev mogoče slišati marsikaj, a v Sloveniji je vendarle potrebno sporočilo nekoliko prilagoditi in ga zaviti v celofan navideznih znanstvenih dognanj. Če ta ne podpirajo “prave resnice”, pa jih lahko itak svobodno interpretiramo, kajne?

Prave vaje v svobodni interpretaciji se gre zadnje čase gre Barbara Kastelec, urednica Naše družine pri tedniku Družina, ki je s komentarjem v Družini sprovocirala tako odzive aktivistov kot Ranke Ivelje iz Dnevnika. Živ dokaz, da jo stvarnost rada skupi, če ni po godu ideološkim/verskim predstavam. Se pač malo priredi, obrne, selekcionira ali povedano po domače: laže.

Najnovejši odziv Kastelčeve na obtožbe, da gospa prav lažejo, je bil objavljen v Dnevnikovih pismih bralcev. Ker so njene prejšnje zapise že obdelali omenjeni, se tukaj posvetimo temu. Veliko užitkov v skrivnostnih možganskih vijugah gospe Kastelec!

Kastelčevo na primer silno zanima dolžina istospolnih zvez, kjer sfabricira ugotovitve, da so te primerjalno krajše. Ko ji komentatorji odvrnejo, da na podlagi raziskav, ki jih omenja, glede tega ni mogoče sklepati nič takega, taktiko obrne:

Če se s tem ne strinjate, pa bi morda od vas prej, kakor da vsak moj podatek dopolnjujete “od spredaj in zadaj”, pričakovala, da boste slovenski javnosti postregli s kakšno reprezentativno longitudinalno raziskavo, iz katere bo razvidno, da so istospolne partnerske skupnosti vsaj toliko trajne, kakor zakonske skupnosti moža in žene. Tisti trenutek bom pač odstopila od trditve, da je prav trajnost šibka točka istospolnih skupnosti.

Dober obrat, kajne?! Pa mi vi dokažite, da se motim! Najprej vas obtožim, sedaj pa mi vi dokažite, da ste nedolžni. Dajte mi raziskave, ki nasprotujejo mojemu mnenju, ki mi ga ne uspe pokriti z nobeno mojo. Če ne – moja resnica velja in basta! Še dobro, da gospa samo pisari in ne dela v našem pravosodju.

A naj ji bo ustreženo:

A second stereotype is that the relationships of lesbians, gay men and bisexual people are unstable. However, despite social hostility toward same-sex relationships, research shows that many lesbians and gay men form durable relationships. For example, survey data indicate that between 18% and 28% of gay couples and between 8% and 21% of lesbian couples have lived together 10 or more years. It is also reasonable to suggest that the stability of same-sex couples might be enhanced if partners from same-sex couples enjoyed the same levels of support and recognition for their relationships as heterosexual couples do, i.e., legal rights and responsibilities associated with marriage. Vir

Da gospa rada uporablja raziskave samo takrat, ko ji domnevno lahko koristijo oziroma, ko se jih lahko zlorabi z upanjem, da nobena njena ovčica, kateri v goltanec tišči neresnice, ne bo šla zapisanega preverjati, še bolj kaže naslednji odsek, sicer pobran iz običajnega repertoarja zagovornikov “klasične” družine:

Naj se ob koncu te polemike skličem na moralni zakon, ki izhaja iz naravnega zakona. Partnerki ali partnerja svojo skupnost utemeljujeta na osnovi naravne privlačnost, ki ju je privedla v odnos. Toda njun odnos po naravni poti ne daje nikakršne, niti hipotetične možnosti, da bi postali/-a starši, vedno bosta potrebovali/-a “tretjega”. Ob posvojitvi v skupnost moškega in ženske otrok ni prikrajšan za žensko in moško identifikacijo, pri posvojitvi v istospolno skupnost pa bi bil že v osnovi prikrajšan za moško-žensko dinamiko odnosa. Mislim, da je otrokovo najvišje dobro treba postaviti nad (lahko tudi zelo intenzivno in iskreno) željo istospolnega para po otrocih. Želja ne moremo kar tako spreminjati v pravice.

Torej, logika je fantastična. Na eni strani taka silna potreba po raziskavah, po drugi pa se teh sploh ne omenja. Že s preprostim googlanjem bi se namreč hitro pokazalo, da tovrstnih flanc o naravnih zakonih, “prikrajšanosti za žensko in moško identifikacijo” in “moško-žensko dinamiki odnosa” ne podpira nobeno relevantno strokovno združenje (American Psychological Association, American Academy of Pediatrics, Mental Health America…). Kot mnogokrat, gre tudi pri teh razpredanjih v najboljših primerih za amatersko, fušarsko “psihologijo”, v slabšem pa za zavestno širjenje neresnic z upanjem, da nekaj se bo pa prijelo.

Iz istega repertoarja je tudi naslednji biser:

Dostojanstvo istospolno usmerjenega posameznika s tem ni v ničemer nespoštovano, je samo naravna posledica njegovih izbir in odločitev.

Kampanja blatenja je s tem zaključena: promiskuitetni, psihično nestabilni drogeraši, ki so se odločili, da bodo nenormalni. In zdaj bi radi imeli še otroke, si lahko mislite?!

Gospa Kastelec lahko svobodno veruje, v karkoli želi. Če med to sodijo take flance, kot jih je naštela zgoraj, je to njena odločitev, ki je povsem v zavetju svobode veroizpovedi. A če je temu tako, naj bo vsaj tako poštena in svoja verovanja ne poskuša zaviti še v prevleko znanstvene pokritosti. Nobena težava ne bo, če bomo tovrstna verovanja pač postavili med druga podobna… da se ne sme piti alkohola, jesti svinjine, da je krava sveta žival… da je Zemlja center vesolja in da smo si svoje čase tla delili z dinozavri.

Vem, te poštenosti ne bo. Pričakovanja od institucije, ki hvali skromnost in revščino, njeni predstavniki pa se vozijo z 160.000 evrov vrednimi avtomobilih in prebivajo v dvorcih, ki ima polna usta demokratičnosti in pluralnosti, ob tem pa so njeni mediji nedosežen ideal enoumja, in ki dosledno igra vlogo žrtve hudobnih medijev in politike, ob tem pa sama brez zavor dela krivice drugim, so itak zelo nizka.

Ovčice so pač že požrle tisto, kar jim je gospa Kastelec porinila v gobec – do bodo vedele, kaj jim je storiti na morebitnem referendumu.