Svetovalec sindikatov – Matjaž Gantar
Vajeni smo že zapisov vodilnih slovenskih menedžerjev v množičnih medijih, v katerih delijo nasvete levo in desno, oblastnikom in delavcem. Znani “podjetnik” Matjaž Gantar nas je včeraj razveselil v Dnevnikovem Objektivu s svojimi nasveti sindikatom.
Pa si oglejmo nekaj odlomkov:
“Ideje enega od sindikalnih šefov, naj se, recimo kapitalisti odrečejo delu svojega dobička v korist delavcev, so očitno še iz časov izpred osamosvojitve. Zato sem tudi rekel, da v zraku diši po preteklosti. Danes je pač tako – in dvomim, da bo jutri kaj drugače -, da kapitalisti tekmujejo med seboj zlasti z rastjo svojih podjetij, temelj katere je lahko samo visoka dobičkonosnost. Visoka dodana vrednost. Visoka produktivnost. Veliko znanja. Prepoznavna blagovna znamka. Tržna prodornost. In še bi lahko našteval.”
Prav ima Matjaž Gantar. Resnično smrdi po preteklosti, po preteklosti zadnjih 500 let. To kar imenuje Matjaž Gantar kapitalistov dobiček, je presežna vrednost, in delitev te presežne vrednosti je boj delavcev od nastanka kapitalističnega gospodarstva. Naj se delavci zadovolijo z najmanjšo možno plačo v korist kapitalistov? V idealnem svetu Matjaža Gantarja prav gotovo, v realnem svetu pa niso še vsi ovce. Poleg tega je navadna demagogija, da gredo vsi dobički v rast podjetij, tu je še luksuzno življenje lastnikov kapitala, jadranje po Sredozemlju, golf turnirji, dobrodelne prireditve na katerih je večerna obleka veliko več vredna od zneska za dobrodelne namene. In še bi lahko našteval.
V nadaljevanju navede primer Microsofta, zelo tipičnega podjetja, ki mimogrede uživa monopolni položaj na trgu. Nato sledi obče znana zgodba o kapitalu, ki se seli tja, kjer je bolj ugodno zanj. Kaj bo pa, ko bo teh dežel zmanjkalo? Ali so že odkrili naseljen planet za nadaljnjo kolonizacijo, pa nam skrivajo (prispevek k teoriji zarote)? Seveda teh dežel ne bo zmanjkalo, saj prav razlike v razvitosti omogočajo velike dobičke kapitalistom. No, tega seveda ni zapisal Gantar.
Sedaj pa biser:
“Glavna naloga sindikatov bi zato morala biti, kako iz šivilj narediti računalniške programerje, recimo. Kako do tega priti, pa bi morali skupaj ugotoviti ravno na plenumih, ki jih je na začetku svojega mandata zagnal Janez Janša in kjer je, resnici na ljubo, daleč največ konstruktivnosti pokazal Pahor.”
Evo, še eden, ki redefinira vlogo sindikatov. Glavna naloga sindikata je zastopanje delavskih interesov, kar je poleg pravne ureditve delovnega razmerja tudi višina plače. Računalniške programerje naj si ustvarijo podjetja s primerno štipendijsko politiko, sindikati vaših nasvetov res ne potrebujejo. Sindikatom lahko kvečjemu očitamo blaženje delavskega gneva, kar je pa že druga zgodba.
Zanimivo je, nasvete o prestrukturiranju gospodarstva govori človek, ki je obogatel s špekulacijami na borzi. Kateri za inovativnost slovenskih podjetij ni naredil nič. Trenutno baje piše gospodarski program za LDS, stranko kapitala par excellence. No, po metodi izločevanja sem LDS že zdavnaj izločil iz kroga kandidatov za katere bi na naslednjih dal svoj glas, na dobri poti, da mu sledi, pa je tudi SD.
Ravnokar berem Drugo delavsko gibanje v ZDA od Gisele Bock in notri je nekaj zanimivih misli:
iz pisem bralcev nekega časopisa o delavcu, ki misli z želodcem: Tega delavca teorija presežne vrednosti ne bo zmedla, tako kot je univerzitetne profesorje in “intelektualce”. Razgrne se mu vsakokrat, ko vidi, da si je njegov delodajalec kupil nov avto ali odšel na potovanje po Evropi, medtem ko on sam doma kuje dividende, ali pa ko išče posel in ugotovi, da ga ne rabijo, ker je preveč sproduciral.
“Mezde”, je pisal Walling, “je treba zvišati na račun profitov – to pa je seveda razredni boj”.