Svetovalec sindikatov – Matjaž Gantar
Vajeni smo že zapisov vodilnih slovenskih menedžerjev v množičnih medijih, v katerih delijo nasvete levo in desno, oblastnikom in delavcem. Znani “podjetnik” Matjaž Gantar nas je včeraj razveselil v Dnevnikovem Objektivu s svojimi nasveti sindikatom.
Pa si oglejmo nekaj odlomkov:
“Ideje enega od sindikalnih šefov, naj se, recimo kapitalisti odrečejo delu svojega dobička v korist delavcev, so očitno še iz časov izpred osamosvojitve. Zato sem tudi rekel, da v zraku diši po preteklosti. Danes je pač tako – in dvomim, da bo jutri kaj drugače -, da kapitalisti tekmujejo med seboj zlasti z rastjo svojih podjetij, temelj katere je lahko samo visoka dobičkonosnost. Visoka dodana vrednost. Visoka produktivnost. Veliko znanja. Prepoznavna blagovna znamka. Tržna prodornost. In še bi lahko našteval.”
Prav ima Matjaž Gantar. Resnično smrdi po preteklosti, po preteklosti zadnjih 500 let. To kar imenuje Matjaž Gantar kapitalistov dobiček, je presežna vrednost, in delitev te presežne vrednosti je boj delavcev od nastanka kapitalističnega gospodarstva. Naj se delavci zadovolijo z najmanjšo možno plačo v korist kapitalistov? V idealnem svetu Matjaža Gantarja prav gotovo, v realnem svetu pa niso še vsi ovce. Poleg tega je navadna demagogija, da gredo vsi dobički v rast podjetij, tu je še luksuzno življenje lastnikov kapitala, jadranje po Sredozemlju, golf turnirji, dobrodelne prireditve na katerih je večerna obleka veliko več vredna od zneska za dobrodelne namene. In še bi lahko našteval.
V nadaljevanju navede primer Microsofta, zelo tipičnega podjetja, ki mimogrede uživa monopolni položaj na trgu. Nato sledi obče znana zgodba o kapitalu, ki se seli tja, kjer je bolj ugodno zanj. Kaj bo pa, ko bo teh dežel zmanjkalo? Ali so že odkrili naseljen planet za nadaljnjo kolonizacijo, pa nam skrivajo (prispevek k teoriji zarote)? Seveda teh dežel ne bo zmanjkalo, saj prav razlike v razvitosti omogočajo velike dobičke kapitalistom. No, tega seveda ni zapisal Gantar.
Sedaj pa biser:
“Glavna naloga sindikatov bi zato morala biti, kako iz šivilj narediti računalniške programerje, recimo. Kako do tega priti, pa bi morali skupaj ugotoviti ravno na plenumih, ki jih je na začetku svojega mandata zagnal Janez Janša in kjer je, resnici na ljubo, daleč največ konstruktivnosti pokazal Pahor.”
Evo, še eden, ki redefinira vlogo sindikatov. Glavna naloga sindikata je zastopanje delavskih interesov, kar je poleg pravne ureditve delovnega razmerja tudi višina plače. Računalniške programerje naj si ustvarijo podjetja s primerno štipendijsko politiko, sindikati vaših nasvetov res ne potrebujejo. Sindikatom lahko kvečjemu očitamo blaženje delavskega gneva, kar je pa že druga zgodba.
Zanimivo je, nasvete o prestrukturiranju gospodarstva govori človek, ki je obogatel s špekulacijami na borzi. Kateri za inovativnost slovenskih podjetij ni naredil nič. Trenutno baje piše gospodarski program za LDS, stranko kapitala par excellence. No, po metodi izločevanja sem LDS že zdavnaj izločil iz kroga kandidatov za katere bi na naslednjih dal svoj glas, na dobri poti, da mu sledi, pa je tudi SD.
Matej je dejal v nedelja, januar 20, 2008, 13:37
Ravnokar berem Drugo delavsko gibanje v ZDA od Gisele Bock in notri je nekaj zanimivih misli:
iz pisem bralcev nekega časopisa o delavcu, ki misli z želodcem: Tega delavca teorija presežne vrednosti ne bo zmedla, tako kot je univerzitetne profesorje in “intelektualce”. Razgrne se mu vsakokrat, ko vidi, da si je njegov delodajalec kupil nov avto ali odšel na potovanje po Evropi, medtem ko on sam doma kuje dividende, ali pa ko išče posel in ugotovi, da ga ne rabijo, ker je preveč sproduciral.
“Mezde”, je pisal Walling, “je treba zvišati na račun profitov – to pa je seveda razredni boj”.
kriptoproletarec je dejal v nedelja, januar 20, 2008, 13:43
Razredni boj, točno to.
Simona Rebolj je dejal v nedelja, januar 20, 2008, 14:37
Zanimivo bi bilo slišat s strani Gantarja, kdo in zakaj bi potem po njegovem šival. Sapo jemajoča teorija. Prekvalificirajmo vendar še vse snažilke v farmacevte in zadeva bo rešena. Predlogi kot iz risanke A je to. Tipičen dokaz, da pamet in bogatenje nimata nič skupnega.
GeaT je dejal v nedelja, januar 20, 2008, 15:32
No, no…
Tja do srede tega stoletja se lastnikom kapitala res še ni potrebno ukvarjati z investicijami na našem naravnem satelitut ali sosednjem rdečem planetu, če bodo seveda trendi sledili sedanjem tempu.
Azija, pa tudi Latinska Amerika še nista povsem zasičeni… Potem pa je tu še Afrika…
Nujno pa je najti alternative sedanjemu prevladujočemu pogledu naših in tujih uglednih politikov ter gospodarstvenikov, kaj je gospodarski razvoj in: ali je merljiv zgolj s kazalci, ki ga ponuja globalno tržno gospodarstvo…
Stavenskovrhski je dejal v nedelja, januar 20, 2008, 16:32
Drugi, ki bo po Kristusu uspešno vstal po smrti bo Karl Marx. V peklu, kamor so ga po vsej verjetnosti namestili, se od smeha že tolče po kolenih.
Na zemlji pa njegovi nekdanji in novi verniki , v kleteh in na zaprašenih podstrešjih, že iščejo njegova knjižna dela, kamor so jih pred dvema ali več desetletji varno skrili, da jih začnejo ponovno proučevati. Tokrat s pravo izkušnjo in bistveno drugim pristopom.
Kresalovi, Pahorju, Janši, Bajuku in drugim mentorjem slovenske inačice kapitalizma toplo priporočam, da kar najhitreje dosežejo sprejem zakona s katerim se pod zagroženo kaznijo dosmrtne ječe prepove vsako prebiranje, hranjenje, omenjanje, razpečevanje kakršnega koli čtiva, ki ga je kdaj podpisal prosluli Karl Marx. Hitro, dokler je še čas in ni prepozno. Od RKC se lahko pričakuje vsa podpora in blagoslov takšnega nujnega zakona.
kriptoproletarec je dejal v nedelja, januar 20, 2008, 16:43
Eh, saj ni potrebno prepovedati, v demokraciji imamo druge mehanizme. Pač njegovih knjig v slovenskem jeziku ni mogoče kupiti v slovenskih knjigarnah. Še dobro, da imamo antikvariate.
Kdaj je nazadnje izšlo kakšno delo Karla Marxa v slovenskem jeziku? Skoraj prepričan sem, da je bilo to še v Socialistični republiki Sloveniji.
1tastar je dejal v nedelja, januar 20, 2008, 18:36
Če bi “kakšno” delo Karla Marxa …. Poznano je samo ENO pomembno delo, čeprav v štirih knjigah: Das Kapital.
Potem, ko se je spentljal z Engelsom, je pa po mojem skromnem mnenju pisal samo še pamflete a la Komunistični manifest.
Potem, ko je spoznal zakonitosti fiksnega in variabilnega kapitala, mu je to stopilo v glavo in si je začel umišljati, da lahko reši ciklična gibanja in revščino takratnega delavskega razreda.
Gantarju čestitam! Kdor zna, ta zna!!! Snađi se!
kriptoproletarec je dejal v nedelja, januar 20, 2008, 19:26
1tastar: vsaj pravilne podatke bi lahko serviral, ne pa da medeš bralstvo. :)
Kapital ima 3 knjige, od tega je 2 uredil Engels po Marxovi smrti. Komunistični manifest je bil spisan veliko prej in je napisan kot pamflet. Zato tudi nima smisla primerjati teh del med seboj. Sicer je pa Grundrisse tudi zanimivo delo.
MatejM je dejal v ponedeljek, januar 21, 2008, 10:14
@Simona: kdo bo šival, če se bodo šivilje prekvalificirale v programerje in kdo bo čistil, če se bodo snažilke prekvalificirale v farmacevte –
tisti, ki bo pripravljen za ponujeno plačilo šivati ali čistiti. Manj kot je takšnih v razmerju do povpraševanja po njihovih storitvah, več s(m)o jim povpraševalci pripravljeni plačati. Zato pa so običajno programerji plačani več kot šivilje in farmacevti več kot snažilke.
In zato ne bomo ostali brez šivilj in brez snažilk – če nam je to, kar nudijo potrebno in če tega ne moremo zagotoviti ceneje (npr. s tehnologijo, kar pa spet zagotavlja delo šiviljam-programerjem), potem jim bomo za to plačali (vedno več).
S tem, ko se šivilje in snažilke ne dokvalificirajo, pa ostajajo v veliki skupini delavcev, iz katere lahko delodajalci “iztisnejo” vedno več, navsezadnje lahko (ob takšni ponudbi delavcev) vedno dobijo koga, ki bo pripravljen delati za isto ali celo manjše plačilo.
Vsem tistim, ki tako jočejo po razrednem boju in podobnih domislicah (vsak po svojh zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah), predlagam rešitev:
- kupujte samo oblačila, proizvedena v Sloveniji in zanje plačajte več;
- zaposlite snažilko ali dve (recimo z mesečno plačo 2000 €) za čiščenje vašega luksuznega stanovanja/hiše.
Ne bo šlo? Verjamem, ker ste v dejanjih ravno tako kapitalistični kot vaši največji sovražniki – še vedno raje plačate manj kot več.
MatejM je dejal v ponedeljek, januar 21, 2008, 10:20
Pa še rešitev za gnev in srd proti grdim izkoriščevalskim kapitalistom: ne kupujte njihovih izdelkov/storitev – bo vsa presežna vrednost ostala pri vas in jo boste lahko vso namenili za mezde (tistim, ki so jih potrebni, kajneda).
Aha, ne ustvarite presežne vrednosti? Kaj pa za enostavno reprodukcijo, to pa ustvarite? No, če ne, pa bi lahko – ne skrbite, zaenkrat so volivci-davkoplačevalci še dovolj naklonjeni financiranju parazitov in vam bodo (neprostovoljno) namenili del tistega, kar ustvarijo. Pa še na cesti vam ne bo treba prosjačit.
Če mogoče nisem pravilno uporabil Marxovih pojmov, se opravičujem – Štiblarjeva Politična ekonomija je pač že dolgo za mano :)
kriptoproletarec je dejal v ponedeljek, januar 21, 2008, 11:29
MatejM: Štiblar te ni veliko naučil, čeprav se ne spomnim, koliko je sploh (če je) razlagal Marxovo teorijo presežne vrednosti. Presežna vrednost ne more ostati pri nas, navadnih delavcih, ker presežno vrednost pobere lastnik kapitala. Seveda ustvarimo tudi presežno vrednost, ki je del celotne vrednosti. Vrednost lahko ustvari samo delavec s svojim delom. Bolj podrobno se lahko sam podučiš. Teorijo vrednosti je Marx itak povzel po Ricardu.
Razredni boj je koncept boja med kapitalom in delom, torej kdo pobere ustvarjeno vrednost. Tu ni kaj jokati, gre za obstoj dejstva. Lahko ga priznaš ali pa ne. Ne moreš ga pa priklicati.
Matej je dejal v ponedeljek, januar 21, 2008, 13:10
@MatejM: A sploh veš kaj/kdo kapitalist je?
Drugače pa si lepo povedal, da se vračajo poskusi degradiranja kvalificiranega delavca v nekvalificiranega.