Sveta družina Hribar

Kaj vse je dovoljeno v imenu izboljševanja sveta? Pa poglejmo.
Obsodiš leve in desne ideje enako, jih s tem izenačiš in medsebojno izničiš. To so si tudi zaslužile, saj da so bile totalitarne(beri: bile so politične). Politika je fuj, rešil nas bo svetovni etos(beri: morala). Ukineš torej politiko in jo nadomestiš z moralo, pomakneš kazalce 2500 let nazaj, družba se bo urejala(konfliktov več ne bo) sama od sebe, brezprisilno s pomočjo svetovnega etosa, morale, ki je, kot vemo, nenasilna, nekrvava, naravna, 4 osnovna moralna pravila je poznal že pračlovek.  Živeli bomo pod obnebjem svetovnega etosa, ki ga je razodel bog, za primer, da bi bile še kakšne nejasnosti pri interpretaciji božjih navodil, pa bosta tu za nas sveta zakonca Hribar, ki bosta tolmačila božjo besedo in nas nenasilno, zgolj s pomočjo pisane besede in močjo argumentov, usmerjala na pravo pot. V današnjem nasilnem in hrupnem svetu, kjer se težko sliši tihi in nenasilni(nekrvavi) glas razuma ajatole Hribarja, še posebej če je povsem brez podpore fizične sile, državne prisile, bo to težko izvesti, nemočni, šibki, miroljubni filozof(ki zavrača voljo do moči) bo lahka žrtev nasilnežev,  rdečih klavcev in črnih prenapetežev. Toda tihi glas razuma in etosa bo dolgoročno zmagal, nemočnega modreca sicer lahko ubijejo, a tihi glas etosa bo deloval naprej, rdeče zveri ga ne bodo mogle utišati, glas jim bo sporočil, da so ubile živega boga, ob tem neznosnem travmatičnem spoznajnu pa bodo rdeče zveri obrnile bodalo proti sebi in zapustile ta svet. A slovenska Nacija je dovolj zrela, da bo poslušala ajatolo. Nacija sicer ne bo ukinila demokracije(čeprav politike ne bo več) saj vendar ni totalitarna, levica in desnica bosta še naprej obstajali, a ne bosta več obstajali “na sebi”, pač pa jima bo bit in s tem obstoj dajala sveta družina Hribar. Kot Platonov in Plotinov bog, Eno, vrhovna bit, ki preko verige emanacij od sebe prek idej navzdol daje bit in obstoj materialnim stvarem, tako bo tudi v Naciji pod obnebjem svetovnega etosa prva emanacija Enega, sveti Hribar, dajal bit in obstoj levici in desnici. To seveda ne bo totalitarizem, pač pa bo to prava, moralna politika. Potomci rdečih klavcev sicer pravijo, da imata zakonca Hribar v Naciji tak status že sedaj in ta status (z velikim strahospoštovajnem) tudi podpirajo, a dokler bodo na centralni položaj zakoncev Hribar v organizmu Nacije gledali kot na status in ne kot na nujni, moralni red stvari, kot ga nenasilno priporoča svetovni etos, toliko časa v Naciji ne bo Sprave in bodo rdeči klavci zaslepljeni od volje do moči.

Komunistom smo rekli: ne pomaga izgovor, da so ideje dobre, le izvedba je bila slaba, rekli smo jim: že take ideje so zločinske. A naj se ve, kozmična ideja etosa ni totalitarna, je mehka, šibka, nemočna, kot človeško obličje, kot človeško dostojanstvo, kot nemočni filozof. Naj se ve, če bodo s praktično izvedbo te ideje zasrali, za to ni kriva ideja kot pri drugih “izmih”, ideja je dobra, le izvedba je bila slaba.

Poglejmo še 4 pravrednote človeštva, ki vedrijo ob obnebju svetovnega etosa, in jih je poznal že Neandertalec. O obnebju najbrž govorimo, ker neba ni več, bogov ni več, je le še človek, človek, ki mu moralne zakone preišepetava … err… bog. Torej ni boga, razen boga Hribarja in Hribar je njegov prerok.

4 pravrednote so: svetost življenja, posvečenost mrtvih, človekovo dostojanstvo, zlato pravilo

svetost življenja: sveto se je začelo, ko je pračlovek obredno ubil sveto žrtev in jo obredno pojedel(obhajilo; namig: žrtev ni bila žival). Bit žrtvovane žrtve vznikne kot nekaj, kar se ob uničenju-smrti žrtve upira temu uničenju, nekaj, kar ne moremo uničiti, tudi če žrtev povsem uničimo. Da pa bi do te biti/svetega prišli, moramo najprej nekoga ubiti  -  zato vzkliknimo vsi skupaj, da nas bodo komunisti slišali: “živela svetost življenja”! Ponje bomo prišli enega po enega, kulturno, individualistično, ne pa barbarsko kolektivistično.

posvečenost mrtvih: kot vemo, človek je postal človek, ko je pokopal umrlega. Komunisti mrtvih niso pokopavali, ergo… niso ljudje. Sicer tudi zahodni zavezniki pepela vodilnih nacistov niso pokopali na označenem kraju, da ta ne bi postal romarski kraj, a to so storili zato, ker so imeli v svoje vrste infiltrirane komuniste. Kako vemo, da je človek postal človek ravno s tabujem smrti in ne kakim drugim tabujem, npr. tabujem hrane ali z ubojem praočeta in njegovim použitjem?
Okostja Neandertalcev kažejo sledove temeljitega odstranjevajna mesa, če se sami niso pojedli med sabo, je to lahko storil le eden, njihov brat, človek. A to so le spekulacije antropologov, antropologi ne morejo vedeti, niso bili zraven ob učlovečenju človeka, zakonca Hribar pa vesta, ker sta bila zraven, saj sta vendar Eno.
Da je posvečenost mrtvih ta, ki definira človeka vemo tudi zato, ker je kulturinška elita od Smoletove Antigone dalje definirala edino pravo interpretacijo Antigone, tj., Antigona je codename za poboj domobrancev, generacijam šolarjev je nenasilno dopovedala, da moramo vsi biti kot Antigona: incest, bolje arhaične boginje Zemlje kot pa država, vladar, ki misli drugače, naj stori samomor. In ga leta 90 tudi je, nenasilno, prostovoljno. Pandorina oz. Antigonina skrinjica je odprta, arhaične boginje, ki jih je Zeus nekoč tako nasilno pobil, da bi lahko ustanovil polis, so znova proste, o zlati vek zdaj Naciji pride. Arhaičnim boginjam je Neandertalec zelo teknil, morda jim tekne tudi človek, Nacija jim od srca želi dober tek.

človekovo dostojanstvo: kot vemo, je človekovo dostojanstvo neuničljivo, celo v okovih in blatu, človek ohrani dostojanstvo. Dostojanstvo prihaja od znotraj, od Biti, od ideje, nič od zunaj ga ne more uničiti. Zmotna je pascalovska logika avtomatizma, da stvari, kot so vera, dostojanstvo itd. prihajajo od zunaj, ko Pascal pravi:”poklekni, in vera bo prišla” se moti, ko komunisti mislijo, da bodo dali proletarcem dostojanstvo s tem, da jim bodo dali dostojnejše delovne razmere, se motijo, nobena zunanja okoliščina ne more dati ali vzeti dostojanstva, zato se morajo proletarci naučiti, da jim nobeno izboljševanje zunanjih razmer ne more vrniti dostojanstva, ker – dostojanstvo je v tebi. (ponavljaj vajo, govori si: “fuj revolucija, dostojanstvo je v tebi”)

zlato pravilo: ne storim drugemu, kar ne želiš, da bi drugi storil tebi oz. stori drugemu, kar želiš, da bi drugi storil tebi. Torej, udinjaj se levici in desnici, da se bo tudi levica in desnica udinjala tebi, pokaraj desnico, da ti levica pade v objem in pokaraj levico, da ti desnica pade v objem, naredi samokritiko levice in desnice, da bosta tudi levica in desnica sprejeli tvojo kritiko na njun račun, želi si, da bi bili vsi Eno, in vsi si bodo želeli, da bi bili Eno.