Drugi dom
Švedska lekcija
| 21. September 2006 | | Jure
Če sem v eni izmed prejšnjih objav poskušal locirati nekatere dejavnike, ki so pokopali slovensko libertarno revolucijo in potisnili njene akterje na obrobje, bom tokrat predstavil “zgodbo o uspehu”. Slovenski libertarci, ki jih v precejšnji meri označuje konfliktnost, prepričanost v lastno poslanstvo, nesposobnost sklepanja kompromisov in politična naivnost, bi se lahko na marsikaj naučili pri njihovih švedskih vrstnikih. Za leve stranke je Švedska že dolgo model, sedaj je čas, da to postane tudi za libertarce.
Pred dnevi je namreč na švedskih volitvah zmagala desno usmerjena stranka Novi zmerneži (New Moderates), ki jo vodi Fredrik Reinfeldt. Nekateri analitiki so poraz Socialdemokratov pripisali razočaranju Švedov nad “švedskim modelom”, ki ga označujejo predvsem visoki davki in visoka raven socialne države, ob tem pa spregledali, da so se njihovi novi junaki v boju za sveto stvar precej spremenili - šli občutno na levo.
Na volitvah 2002 so namreč nastopili z volilnim programom, ki je temeljil na precej radikalnem zmanjšanju davkov. Sledil je hud poraz po katerem se je stranka preimenovala in vzela na znanje lekcijo blairizma, le da je tokrat šlo za premik iz desne proti levi. Nič več govorjenja o odpravi socialne države, ampak samo o morebitnih izboljšavah. Nič več govorjenja, kako bogati trpijo zaradi visokih davkov, ampak usmeritev na tiste, ki zaslužijo manj.
Volilna zmaga je bila tesna, ostaja pa vprašanje, kako uspešno bo novi ministrski predsednik vztrajal na izvajanju programa, ki so ga potrdili volivci, pri čemer mislim predvsem na akterje, ki bi lahko zahtevali radikalnejše reforme. Gre torej za enak izziv, s katerim se je na začetku srečal Tony Blair, ko je moral utišati/odstraniti levo krilo laburistov.
Kaj bi lahko švedska zgodba prinesla dobrega slovenskim libertarnim revolucionarjem? Mogoče zavedanje, da je danes težko prilesti na oblast, če sediš na skrajnem desnem (ali levem robu) političnega prostora v posamezni državi; da je težko pridobiti podporo za ukinitev tistega, kar velika večina populacije podpira in ceni; da ne gre zamenjati državljanov, ampak program; da reform ne izvajajo v ZDA ali v libertarnem neverlandu, ampak v točno določenem kraju in prostoru s svojimi specifikami; da trdno vztrajanje na sveti resnici, ki jo imaš v posesti le ti, ne prinese zmage, ampak upor.
(Glasov: 4 Povprečje: 4 od 5)
Loading ...
Takšno obnašanje je recept za uspeh levice in bi bilo za nasprotnike levice katastrofa, saj bi levici omogočilo bolj radikalno nastopanje in premaknilo referenčno točko, ki se jo je po 60 letih levega totalitarizma in pranja možganov ravno nekoliko premaknilo iz skrajne leve v smeri proti zmernem centru, kjer so liberalci, nazaj na levo.
Janša si bo z opuščanjem reform izkopal lasten grob, nenazadnje smo ga liberalci uspešno pripeljali na oblast in je z našo pomočjo (veliko ravno Mićovo) totalno porazil levico, ne glede na njeno popolno ideološko kontrolo medijskega prostora.
Prilagajanje družbenega ustroja neosocialistom, ki želijo imeti stvari po svoje, ali pa bodo hujskali ljudi k razsuvanju demokracije je škodljivo in nevarno. Takšni asertivni in napadalni psihologiji žrtve se ne sme popustiti, ker se jo potem nenehno ponavlja.
Po moje je humano, da se “upornikom za več denarja zanje od drugih davkoplačevalcev” priskrbi davkoplačevalske sendviče in davkoplačevalsko elektriko za potrebe vzpodbujanja demokracije. To je že zadosti skrajenkompromis z njimi.
Švedska je dobila gradualizem. To bo socialdemokratom omogočilo, da se vrnejo na oblast; hkrati pa legitimira njihovo ideologijo, ki temelji na socialni diskriminaciji. Neosocialisti iz svoje pozicije državnih priseskov ne razumejo, da cilj druge strani ni zmaga na volitvah, ampak so spremembe.
Mnogo učinkoviteje in strateško modreje bi bilo izgubiti volitve in pustiti, da se socialdemokrati razsujejo sami ter potem dobiti proste roke. Tako pa bodo ob sesutju kompromisa, podobno kot na vzhodu, krmilo v roke dobili ekstremisti, ker bodo vse druge alternative zlizane in v očeh volilcev enako slabe.
To je zgodovinska lekcija Nemčije in pa sodobne Francije, Madžarske, Češke in Poljske, povsod so legitimirali vrednostni sistem levice in skušali z njim sklepati kompromise (mogoče bi pa le lahko…) in povsod je to pripeljalo do sesutja države ali do vzpona ekstremistov.
V resnici se mora za stabilnost nujno reformirati nestabilna in v skrajnosti toneča levica.
??? Nikakor nisem spoznal kaj takšnega.
Več kot očitno je, da je veliko-socialna država v krizi - poka po šivih in je strukturno nestabilna. To je bila že bolezen Sovjetske ekonomije in ko nekaj deluje nad podobnimi vrednostnimi temelji, da podobne rezultate.
To generira nestabilnost in rojeva ekstremizem (bes nad realnostjo; “neoliberalizem” je neke vrste lutka realnosti, ki se jo sežiga, tako kot muslimani sežigajo lutke papeža!) ravno na levi.
Če se uporabi appeasement se v očeh ljudi “umaže” (postane enak, kot oni, ravno zato sta Mićo in Damijan odstopila, namesto, da bi sodelovala pri mutnih socialističnih rabotah - nekaterim na levi očitno povsem nerazumljivo dejanje, ker je vaš uspeh kriterija biti na oblasti per se, ne pa spremeniti stvari na boljše).
Veliko bolje je vztrajati na tistem, kar je prav in počakati, da se norost malo poleže. Paktiranje s socialisti je strateška neumnost. Sploh pa se nikomur niti ne sanja, kakšen sentiment vlada med ljudmi. Če bi pred volitvami resnično vladal sentiment najglasnejših bi imeli danes spoštovanega premiera Antona Ropa, pa ga nimamo. Celotna pozornost medijev je usmerjena le na tiste, ki kričijo, da bi več proračunskega denarja - jaz pa ne vidim nekega smiselnega razloga, da bi se jih človek bal ali, da imajo realno moč in ne le moči ustrahovanja nezrelih politikov.
Pravijo…živi bili, pa videli.
Sploh pa, zakaj bi že neosocialisti dobrohotno liberalcem svetovali, kako naj zmagajo na volitvah?
‘Sploh pa, zakaj bi že neosocialisti dobrohotno liberalcem svetovali, kako naj zmagajo na volitvah? ;)’
Hm, tega jaz tudi ne razumem. Upam, da nikoli ne boste zmagali
Težava Slovenije ni v temu, kdo je na oblasti. Težava je, da po petnajstih letih skandinavskih politik v Sloveniji mladi ne morejo več do stanovanja, da delajo dlje, plačujejo višje prispevke in bodo imeli nižje pokojnine od sedanjih upokojencev, da so konfiskacijsko obdavčeni in izgubijo polovico tistega, kar ustvarijo. To je tista realnost, ki jo je potrebno spremeniti in tega socializem strukturno ne more doseči. Sprejeti kompromis s socialisti pomeni odpovedati se tem ciljem v zameno za prihod na oblast. To je nesmiselno početje, ker liberalci ne bomo imeli svoje stranke zato, da bi bili vladarji ampak zato, da bomo porihtali te zadeve. In za to potrebujemo mandat za naš program, ne pa mandata za nadaljevanje praks, ki ne delujejo.
S kompromisi s socializmom bi sami sebi grdo pljuvali v skledo. Zgodovinske izkušnje učijo, da je liberalizem v fašistično-nacistični Evropi prav zaradi kompromisov s socializmov praktično prenehal obstajati in se je nad cel kontinent spustil mrak socializma, nacionalnega socializma in fašizma. Tega ne smemo nikoli več ponoviti.
Vse dokler bo moje delo izvabljalo od skrajne levice takšne reakcije, kot jih, stvari delam prav.
o, hudiča, nekateri so res izgubili vsak stik z resničnostjo…
tega ne smemo nikoli več ponoviti
česa točno? kdo mi?
haha, kakšna “debata”. v bistvu me, na nek način, pomirja. sicer sedaj še ni jasno, kakšno vlogo igra v bodoči stranki naš tomaž (kurir, tajnica, raznašalec posterjev…?), a če jo bodo vodili kalibri podobnega tipa, je prihodnost svetla, ker bodo mlakužili med strankami, kot je KPS, Grosovi liberalci etc etc… Škoda, da dobrega človeka iz Negove ni več. Cirkus bi bil popoln.
P.S. Če se boste le odločili za političnega svetovalca aka spin doktorja, vam priporočam, da se na to dobro finančno pripravite, saj bo honorar dvojen. Ob običajni ceni boste morali plačevati še njegove seanse pri psihoterapevtu. Take miselne torture pač nihče ne prenese.
“To je nesmiselno početje, ker liberalci ne bomo imeli svoje stranke zato, da bi bili vladarji ampak zato, da bomo porihtali te zadeve. In za to potrebujemo mandat za naš program, ne pa mandata za nadaljevanje praks, ki ne delujejo.”
cvetka debate. očitno tomažek misli a) da bodo celo prišli v parlament b) da bo njihova zmaga tako popolna, da sploh ne bodo rabili koalicije (popolna novost v slo - stari, nisi v zda LOL), ki bi onečastila njihovo sveto libertarno revolucijo.
stari, tako, v družbi folka, ki berejo bloge, že nekaj časa poteka debata, ali si res tak debil ali se samo izredno dobro in sistematično zajebavaš. jaz sem doslej še vedno rekel, da si debil, ker nihče ne more takih streljati tako dolgo in za to porabiti toliko časa in volje. imam prav, a ne?
Logika nikoli ni bila močnejša stran “kritičnih intelektualcev”, tako da se čudnim sklepom iz mojega pisanja ne čudim. Koalicija omogoča izvedbo dela programa. Kolikšnega je odvisno od tega, koliko glasov dobiš. Moje temeljno sporočilo pa je bilo drugačno - realnost tako ali tako levico sili v premik v desno. Kaj pa je drugega “the third way”, kot priznanje Margaret Thatcher, da je v VB sesula socializem? In zato nima smisla, da se liberalci pomikamo v levo; ker je pravzaprav vseeno, če svoje cilje dosegamo preko levice, desnice ali liberalne oblasti - pomembno je, da delajo, kar jim rečemo. Zato se nima smisla premikati v smeri na levo, ampak je smiselno definirati referenčno točko “zmernega” tam, kjer nam paše. Izgubiti nimamo kaj. Če bi se kompromitirali bi tako ali tako počeli le stvari, h katerim bo katerokoli oblast tako ali tako prisilila realnost. Drugo je bonus.
Aja, pa zelo me veseli, da s svojimi alter-egi oz. so-”mišljeniki” razpravljate o meni; opravičujem se, ker žal nimam časa misliti na vas.
Tako nekako. Liberalci imamo trenutno strateško pobudo (hej, saj VI nenehno govorite o prevladujočem neoliberalnem modelu - zakaj potem takšen šok, če vam nekdo to potrdi) .
Liberalci moramo referenčno toćko premikati v liberalno smer in prisiljevati levico in desnico v t.i. tretjo pot. To je pot med njimi in liberalizmom.
Če ne razumeš, naj ti postrežem s člankom, ki pove točno to na malo drugačen način:
http://drugidom.net/?p=320
Če bi se liberalci premaknili levo bi se morali odreči ključnim ciljem, v zameno pa bi lahko izvajali tiste reforme, ki so tako ali tako nujne in jih bo morala izvesti vsaka vlada. Tako pa realnost vlade prisiljuje v reforme in s tem legitimira liberalizem, mi pa premikamo družbeno referenčno točko v našo smer.
Saj pravim, povsem vseeno je, kdo je na oblasti, dokler počne tisto, kar mu mi rečemo.
“dokler počne tisto, kar mu mi rečemo.”
Tomaž, Štih in Tomaž Štih?
ni ti jasna razlika liberalizem/neoliberalizem. sicer pa, kaj pričakovati od kretena brez ustrezne izobrazbe?
ni ti jasno, da ti nisi noben kurčev liberalec ampak navaden debil, ki mu še temeljni sociološki tekst dela hude probleme
ni ti jasno, da v nobenem doslej odkritem vesolju tvoje flancanje ne sodi na politično sredino. libertarci so vedno in povsod zelo desni bebčki, strašansko neuspešni v političnem sistemu (a so sploh kje v parlamentu???), zato pa to toliko bolj zavzeto kompenzirajo s sranjem po netu. od tvojega dreka se vsaj slovenski net že kar malo duši. sral si že po vseh mogočih forumih in blogih.
Daj liberalcem, libertarcem in “neoliberalcem” (ki jih tisti sovražniki liberalizma, ki so si ta pojem izmislili še vedno besno, a neuspešno iščejo - podali so neke hudo površne definicije, ki ne pijejo vode), politični program in strinjali se bodo z 99%, o 1 procentu pa se bodo na smrt skregali. Temu se reče stari zakonci.
tole je nov dokaz hude konceptualne zmede v tvoji glavi. liberalce, libertarce in neoliberalce mešaš in mešaš v eno nerazpoznavno gmoto brez repa in glave. namig: lahko si liberalec, pa nisi neoliberalec. lahko si neoliberalec, pa sploh nisi liberalec…etc etc etc…
Namig: lahko si neoliberalec in socialist (progressive), in lahko si nekaj nedefiniranega in si še vedno neoliberalec, ker kredibilnih definicij neoliberalizma pač ni.
Obstajajo poskusi (večinoma nasprotnikov liberalizma), da bi ga definirali, ki se zelo razlikujejo in ki imajo hud splošen problem - ne zmorejo najti niti enega neoliberalca, ki bi sam sebe tako imenoval. Nad tem so pravzaprav že obupali in zdaj je nova mantra “samo zato, ker ni neoliberalcev še ne pomeni, da ni neoliberalizma kot koncepta”. Ampak težava je, da so prejšnje definicije vsebovale cel kup avtorjev in navedbe, da je šlo za politično gibanje - zdaj pa se noben izmed teh avtorjev ne želi identificirati kot neoliberalec (večinoma se imenujejo liberalci) in “politično gibanje” nima nobenih članov.
Spremljaj malo to debato, je nadvse zabavna. Konceptualna zmeda v glavi je, toda ta glava ni moja. Liberalec je contested pojem, ki si ga želijo prilastiti mnogi. V Evropi je ostal nam, liberalcem (kot nas opisuje npr. von Mises v svoji knjigi liberalism), v ZDA pa se je
preselil k filozofskim socialistom in zato libertarci.
Oboje pa je praktično združljivo, kar sem ti pojasnil s programom in s strinjanjem s točkami v njemu. To je pač praksa onstran nesmotrnega intelektualnega onaniranja.
Tvoje definicije so očitno politično motivirane, pa bi jih rad prodajal za “znanstvene”. S tem znanosti ne delaš usluge, ampak jo smešiš; FDv pa spravljaš na slab glas - na glas levičarskih bleferjev, ki bi radi svojo ideologijo prodajali kot znanstvene resnice.
“Tvoje definicije so očitno politično motivirane”
iz tvojih ust to zveni tako lepo LOL
Hvala, hvala.
ata mrkaića imam na sumu, da po novem prebira althusserja…
no, saj bi bilo prav, da se kot ekonomski ideolog, manj pa znanstvenik, pouči o teoriji ideologije, mar ne?