DRUGI DOM

Kaj ti pravi? Šesti čut?

Tale 6. člen ZIS-UPB1 je v nasprotju z evropskim pravnim redom: Sprejemanje vplačil za igre na srečo ali opravljanje drugih storitev v zvezi s katerokoli igro na srečo za tuje osebe v Republiki Sloveniji je prepovedano.

Se pa pri FIHO gotovo ne strinjajo z mojim stališčem :)

Obenem, čestitke Juretu za lepo preoblikovano stran.

kurc, vse za denar. je treba jest.

saša, torej imam prav, ane? in ne vem, od kod sklepaš, da je člen v nasprotju z evropskim pravnim redom? to lahko ugotovi le Evropska komisija ali Sodišče ES in do sedaj se to še ni zgodilo.

Saj nisem trdil, da nimaš prav. Šlo je za besedno igro šesti čut in šesti člen.

Da gre za kršitev evropskega pravnega reda, lahko ugotovim tudi sam, le da to nima nobene pravne veljave. Se strinjava? Poglobljene argumentacije se mi ne da pisati, zato zgolj namig: načelo sorazmernosti nacionalnih omejitev glede svobodne ustanovitve pravnega sedeža in opravljanja storitev v EU. Delno že s tvoje strani omenjena odločba ECJ, nakazuje, kaj bi se zgodilo, če bi 6. člen ZIS prišel na tnalo v Luksemburgu.

je pa res, da si komisija v svojem pravičništvu prizadeva ravno za liberalizacijo trga, pri čemer komisar za notranji trg Charlie McCreevy ne izbira sredstev. ravno zato so se Evropski parlament in članice EU odločile, da iger na srečo ne vključijo v novo direktivo EU o storitvah.

opa, there`s a new sheriff in town :)
respect!

men je tale debata silno všeč… samo ne se zares kregat začet :)

ne rabiš se čutiti ogroženega, če razlagam svoje mnenje o sodni praksi ECJ v zvezi z igrami na srečo. nič ti namreč ne podtikam, opozoriti sem te skušal zgolj na dejstvo, da iz primera Placanica ne moreš sklepati na to, da je 6. člen ZIS v nasprotju z evropskim pravnim redom – še posebej, če prebereš moj citat iz primera, ki govori o sorazmernosti sankcij. (6. člen ZIS namreč ne govori o njih).

seveda primer zajema še kakšno drugo vprašanje poleg sorazmernosti sankcij, ampak moja argumentacija je bila dovolj jasna, tako da ne rabiš govoriti o podtikanju. vse moje nadaljnjo besedilo je bilo namenjeno mojemu
mnenju o sodni praksi ECJ v drugih primerih, ne primeru Placanica.

ampak ker govoriva o slednjem: dobro si ugotovil, da leži srž najinega nestrinjanja v uporabi načela subsidiarnosti. ampak ko v točki 7. citiraš ECJ, ki nacionalnim sodiščem prepušča oceno sorazmernosti, je to najmanj čudno – tam gre namreč za omejitve števila licenc, ne pa za vprašanje, ki je za tvojo argumentacijo centralno: namreč, ali je absolutna izključitev tujih podjetjij, ki kotirajo na borzi, iz podeljevanja licenc v italijanskem pravu sorazmerna (narava te določbe je veliko bližje 6. členu ZIS, kot pa presoja o zadostnem številu licenc). ECJ je tukaj jasen:

“The Court also holds that the blanket exclusion of companies from tender procedures for the award of licences goes beyond what is necessary in order to achieve the objective of preventing operators active in the betting and gaming sector from being involved in criminal or fraudulent activities.”

ampak iz tega ne moreš veliko sklepati. slovenska zakonodaja vsaj po mojem vedenju ne zapoveduje izključitve tujih ponudnikov iger na srečo iz podeljevanja licenc, zato je ta “precedens” neuporaben v primeru 6. člena ZIS (če pa slovenska zakonodaja to onemogoča, potem je seveda v nasprotju s pravom EU)

finančno ministrstvo je npr. svoje obtožbe proti bwinu utemeljilo s tem, da bwin nima licence (in ne plačuje koncesije), ne zato, ker je tuja oseba. če bi torej bwin odprl podružnico v sloveniji in dobil licenco, bi stvar bila neproblematična, tako vsaj razumem financarje, ki so nekaj časa celo iskali pravno podlago, da bwinu omogočijo poslovanje. mogoče je samo zakonodaja nerodno napisana?

tvoja konstrukcija primera Placanica torej zgreši 6. člen ZIS, o katerem se pogovarjava. primeru bwina se veliko bolj ponuja sodba ECJ v primeru Gambelli, kjer ECJ o omejitvah pravi:

” National legislation which prohibits on pain of criminal penalties the pursuit of the activities of collecting, taking, booking and forwarding offers of bets, in particular bets on sporting events, without a licence or authorisation from the Member State concerned constitutes a restriction on the freedom of establishment and the freedom to provide services provided for in Articles 43 and 49 EC respectively. It is for the national court to determine whether such legislation, taking account of the detailed rules for its application, actually serves the aims which might justify it, and whether the restrictions it imposes are disproportionate in the light of those objectives.”

vse se zvede na to, kako interpretiraš 6. člen ZIS. če ga bereš kot absolutno prepoved nastopanja tujih ponudnikov stav na slovenskem trgu (torej brez možnosti, da si pridobijo licenco in plačujejo koncesijo kot slovenski ponudniki, kar pa v sloveniji vsaj v primeru bwin ni bilo videti), potem je to prima facie diskriminatorno ravnanje in ni v skladu z evropskim pravnim redom. če pa ga bereš tako kot jaz, torej da za tuje ponudnike, ki niso avtorizirani s strani države, ne moreš opravljati storitev v zvezi z igrami na srečo, potem primer Placanica ni relevanten, ampak je bolj relevanten Gambelli – kjer pa je načelo subsidiarnosti jasno uporabljeno.

catch je samo v tem, da ni nedvoumno jasno, ali slovenska zakonodaja prepoveduje podeljevanje licenc tujim družbam – če bi to jasno izhajalo iz 6. člena ZIS, potem se strinjam s tabo, da ni v skladu z evropskim pravnim redom in je mogoče v podporo uporabiti Placanica. Ravnanje slovenskih oblasti v primeru bwin pa me prepričuje, da prepoved ni tako absolutna, kot se zdi na prvi pogled.

4693e3e7ce…

4693e3e7ce…