Drugi dom
Stanislav Kovač - argumentacijski biseri
| 5. Marec 2008 | | Jure
Public Enemy se je ponovno lotil Gregorja Golobiča. Branje je odlično, avtorju je to potrebno vendarle priznati. Pa kar začnimo.
Nobena skrivnost ni, da je Golobič eden tistih redkih politikov, ki so malodane nedotakljivi na časopisu Dnevnik, nad katerim bedi dolgoletni Golobičev prijatelj in član LDS Bojan Petan. Petan je svoj medijski imperij DZS-Dnevnik v tranziciji zgradil tudi ob Golobičevi politični podpori, ki je kot generalni sekretar LDS v zakulisju odločal o pomembnih transakcijah. Da je Petan velik Golobičev dolžnik, se je pokazalo zlasti decembra 2006, ko se je Golobič z odmevnim intervjujem za Dnevnik znova vrnil na politično prizorišče (le dva dni pred objavo intervjuja, 14. decembra, je Golobič pompozno izstopil iz LDS). O Petanovih stikih z Golobičem priča tudi nedavni Petanov intervju iz decembra lani, kjer je Petan za svoj časopis Dnevnik o Golobiču dejal: “Danes sva v različnih strankah, se pa občasno srečava.” (1. 12. 2007)
“Nobena skrivnost ni…” hm, mogoče že res, toda, kaj nam avtor ponudi v dokaz?
a) Golobič je za intervju izbral Dnevnik (mogoče bi moral takratno Delo? Mag?)
b) “občasno se srečava” O, madona, falota, pa vaju imamo! V tej slovenski vasi, kjer slej ko prej spoznaš vsakogar, se “občasno srečata”! Komplot!
Torej, kaj nam avtor ponuja v dokaz o protekciji Golobiča na Dnevniku in podpori Petanovemu imperiju? So o neznosnosti zapovedanega občudovanja Golobiča spregovorili Dnevnikovi novinarji? Je Kovač našel globoko grlo, ki mu je zaupalo, kako je Golobič skrbel in poskrbel za Petanov imperij? Nič… Intervju in besede, da se občasno srečata! Kje je Pulitzer?
Minuli teden smo v Financah razkrili tudi Golobičev tihi dogovor s Pivovarno Laško o medijskem vstopu stranke Zares v časopisno hišo Delo. Zgodba gre takole: lani septembra je bil v Sobotni prilogi Dela objavljen odmeven piarovski politični portret z naslovom Gregor Golobič (29. 9. 2007). V zadnjih treh mesecih in pol je imel Golobič kar tri velike intervjuje v Sobotni prilogi Dela (13. 10. 2007; 26. 1. 2008; 1. 3. 2008). Ob neobičajno velikem številu intervjujev z Golobičem moramo opozoriti tudi na lanski prednovoletni intervju s filozofom Slavojem Žižkom (29. 12. 2007). Žižek, ki je Golobiča novembra lani javno predlagal za tehničnega mandatarja vlade, se je v Sobotni prilogi nenadoma pojavil v velikem prednovoletnem intervjuju, ki je bil na Delu vedno rezerviran za pomembne osebnosti leta.
“Tihi dogovor”. Zanimivo, kajne? Dokazi?
Baje se Golobič prepogosto pojavlja v Delu. Aha. Občutno pogosteje kot drugi? Samo malo pogosteje? Se da frekvenco pojasniti kako drugače (nova stranka, smrt Drnovška…?). In kako odklopljen od realnosti moraš biti, da lahko zares verjameš, da Slavoj potrebuje Golobiča, da mu “zrihta” intervju? Hm?
Torej, kakšni so dokazi o tem tihem dogovoru? Je Kovač našel kakšen ukaz, sugestijo novinarjem na to temo? Kak primer cenzure do Golobiča negativnih člankov? Kje je “smoking gun”? Kje je Golobičeva “Adrijana”? Hm… spet nič…
Vstop Golobičeve stranke v Delo je povezan tudi z dvema pomembnima ideologoma Zaresa, Mihom Kovačem in Tarasom Kermaunerjem. Prvi se je pojavil kot redni kolumnist v vplivni sobotni izdaji Dela lani jeseni, drugi pa v zadnji izdaji Sobotne priloge. Pri Mihi Kovaču naj omenimo tudi zanimivo povezavo, da je njegov oče Božo Kovač pomemben soustanovitelj Kučanovega Foruma 21, na katerega se je Golobič obrnil pri lanski vrnitvi v politiko. Pri vstopu Golobičeve stranke v Delo gre ne nazadnje opozoriti še na lobistično vlogo pomembnega politika stranke Zares Mateja Lahovnika, ki ga je Pivovarna Laško že marca 2004 predlagala za svojega predstavnika v nadzornem svetu Dela, Lahovnik pa je pred štirimi leti v imenu pivovarne tudi lobistično iskal urednika Dela.
Miha Kovač in Taras Kermauner v Sobotni prilogi? Oh, komplot na kvadrat, ne more biti kaj drugega, kajne? In, a niste navdušeni nad “zanimivo povezavo”? Hm, kje smo že videli nekaj takega… Lady? Nova?
Lobist Lahovnik? Hm, naj mi nekdo pojasni, kako je lahko Lahovnik lobist Laškega, hkrati pa je bil pri njihovem nakupu Mercatorja med glasnejšimi kritiki ravnanja države (in Zares nasploh)? Čudni so ti lobisti v deželi Kovačevi. Bolj jih plačuješ, bolj ti podtikajo polena pod noge. Mazohistični oligarhi?
Javno najbolj znana Golobičeva klientelistična zgodba je povezana s primerom Mobitel in podjetjem Ultra, ki je pred volitvami leta 2004 doživela politični epilog z interpelacijo. Golobič je tedaj zanikal očitke, da politično nadzoruje državni telekomunikacijski dvojec Telekom/Mobitel, ki je bil pomembnem poslovni partner podjetja Ultra, kjer se je Golobič leta 2003 tudi zaposlil. Po volitvah 2004 je zgodba potonila v pozabo vse do lani poleti, ko se je na ustanovitvenem zboru stranke Zares v prostorih GZS pojavil legendarni direktor Mobitela Anton Majzelj.
Prav Majzljevo javno politično simpatiziranje z Golobičevo Zares, ki je povsem zaobšlo pozornost širše medijske javnosti, je najbolj neposreden dokaz Golobičevega klientelizma in demokratičnega primanjkljaja.
“Utonila v pozabo”? No, zakaj že? Je možno, da je šlo samo za umazano igro takratne opozicije? Ne vem, toda a ve Kovač? Kaj ponudi bralcu v glodanje? Majzel je bil na zboru stranke. So ga videli. Madona, komplot, spet?!
Povzetek: padajo velike besede “dogovor”, “prodaja oligarhom”, “klientelizem”… Kovač pa nam servira žurnalizem “baba čula, baba kazala”, za katerim, ko odstranite razpredanje, kdo se pozna in pogovarja ter kje so koga s kom videli, ne ostane nič. Z malo domišljije lahko tako povežete skoraj vsakogar in sestavite po tri komplote na dan, z veliko domišljije pa vas lahko Gregor gleda tudi iz flaške iz Laškega. Imam občutek, da se temu hitro približujemo.
(Še brez glasov)
Loading ...
Velik tič ta Golob(t)ič !!!
Kovačevemu komentarju bi lahko z vso pravico rekel navadno sranje, vendar tega ne bom storil. Ne vem namreč, na kakšen način Golobič kot prvak opozicijske stranke narekuje uredniško politiko pomembnim slovenskim medijem. Petan je vanj verjetno na skrivaj zaljubljen, Šrota pa je Golobič uročil s svojo karizmo, tako da Laščan trdno verjame v zmago blondinca na jesenskih volitvah. To je moja teorija, ki se mi zdi od verjetnejša od Kovačeve. Le kako bi namreč veliki strateg Šrot drugače stavil na Golobiča, če pa stranka slednjega tudi po volitvah ne bo v položaju, da bi mu lahko v upravljanje predala celo Slovenijo?! Verjetno pa bo Kovač v naslednjem delu svoje žajfnce o Golobiču razkril, kako se pripravlja velika volilna prevara, kjer bosta Šrot in Golobič izvedla mehki puč, Petan pa bo asistiral s preusmerjanjem pozornosti na izmišljene afere v Sovi in gradbeništvu. Takrat se bomo lahko zatekli edino k Financam, ki bodo pod to diktaturo nacionalnega socializma pogumno vztrajale pri obelodanjanju zločinov Zaresa in njegovih kolaborantov.
Koliko Laškega je popil Stanči?
Morda ne ravno Pulitzerjevo…
gotovo pa si Kovač s to hudo dokazano raziskovalno kozerijo prisluži Jurčičevo nagrado!!!