Drugi dom
Spopad civilizacij za vsakim ovinkom
| 22. August 2006 | | Jure
Če je lansko poletje slovenska država reševala alpinista Tomaža Humarja, mora letos reševati humanista Toma Križnarja. Razlika med njima je v tem, da primer Humarja ni bil političen, Križnarjev vsekakor je. Zavedati se moramo, da v Sudanu poteka pravi spopad civilizacij. Več
Zadnje čase vsak bizgec, ki ima pet minut časa in nalogo, da zapolni časopisni papir (ali spletno stran), baja o “spopadu civilizacij”. Tabloidno učinkovito, vem. A za božjo voljo, kako neumen moraš bit, da sudanski primer, ki sodi v klasični repertoar konfliktov zaradi nadzora nad naravnimi bogastvi, interpretiraš kot spopad civilizacij?
(Še brez glasov)
Loading ...
Bistvo spopada civilizacij je ekonomsko (…še spopad za Heleno je bil v resnici le spopad za bogastvo Troje oz. vsaj za posedovanja njenega mesa - kot materialne dobrine, ki se jo da užiti).
Jihad se ne rojeva iz verske gorečnosti, ampak iz nezadovoljstva z izgubljanjem vpliva na svojo okolico, ki se prevede v slabši plemenski in (preko njega zagotovljeni, čeprav je to implikacija in ne ekvivalenca) socialni položaj; vera je zgolj izgovor.
Spopad civilizacij upošteva to dejstvo in po moje je ošabno obsojati tiste, ki uporabljajo ta termin, da se tega ne zavedajo.
termin “spopad cilivilzacij” je rezultat čistega šalabajzarstva in ne vzdrži kritične presoje. kot tak dogodkov ne pojasnjuje ampak jih zamegljuje. se lepo in pompozno sliši, a je nepotreben in zavajujoč ter celo škodljiv.
“tomaževa marksistična analiza spopada civilizacij je pravilna.”
heheh, sem tudi jaz mislil napisat. mogoče pa še bo kaj iz analitika
Tomaževa analiza izhaja iz tradicije liberalizma, ki je obstajala preden je tisti četnik napisal karkoli. In ker izhaja iz tradicije liberalizma kljub temu, da gre za spopad ekonomskih interesov zna določiti stran, ki se zavzema za več in strank, ki se zavzema za manj svobode - in ločiti za nekatere staromodna koncepta dobrega in zla. Etnocentrično, kajpada. Saj je tudi civilizacija etnocentričen pojem.
LOL
Ne vem, če sva midva ravno “mi”. Rekel bi, da se podoben spopad konceptov svobode in totalitarizma dogaja tudi na zahodu med socializmom in liberalizmom; le da so razlike že nekoliko zglajene.
ROFL
To ni smešno, to je zelo zoprna situacija, ki jo je treba razrešiti. Popularna konverzija interesov lobijev v “javne” je v preteklih 15 letih ustvarila velesocialno državo, v kateri je mnogo ljudi, ki so sicer povsem sposobni nastopati na trgu postalo odvisno od državnega prerazdeljevanja; žalujoči ostali pa so demotivirani. Naprimer, včeraj so Finance objavile katastrofalno novico, da 9 od 10 obrnikov plačuje minimalen zdravstveni prispevek (kar se zaradi načina obračunavanja tega prispevka lahko prevede v minimalno plačo, minimalne druge socialne prispevke in minimalne davke).
Številni drugi lobiji visijo na državnih seskih. Javni novinarji na prisilni naročnini, čeprav so čisto sposobni ustvarjati zasebne časopise. Turistične agencije na raznih državnih pospeševalnikih, čeprav so čisto sposobne same financirati promocijo lastnega posla…
Če se vse te lobije začne odrivati od korita boš imel v Sloveniji (že sama napoved reform je bila dovolj) radikalizem in željo po vrnitvi v socialistične čase, kjer se je lahko ljudi, ki so se vtikali v interese močnih zaprlo. Stvar se bo zdela čisto kulturna (že zdaj se - imamo npr. kulturne boje), v resnici pa gre za čisto ekonomska razmerja oziroma za iskanje ravnovesja svobode in varnosti v družbi.
Na Bližnjem vzhodu se dogaja praktično isti pojav.
Tomaž, če še nisi ugotovil: LOL sledi vedno, ko so tvoji odgovori way to much to handle - ko uporabljaš termine, ki jih očitno ne razumeš, ko pomešaš koncepte, ko trosiš bedarije in nelogičnosti, da od smeha skoraj s stola padem, ko v istem stavku zapadeš v protislovja (ki jih, glede na silno pomanjkljivo izobrazbo) seveda ne vidiš… skratka - ko bi podkrepljen odgovor na neumnosti zahteval preveč truda in prostora. je lažje narediti LOL in se prešerno nasmejati. pa še zdravo je.
Ne vem. Osebno verjamem, da so ekonomski motivi močnejši, da pa zelo pogosto niso dojeti kot ekonomski, glej:
http://libertarec.blogspot.com/2006/06/novorek-ljudskih-politikantov.html
“Osebno verjamem, da so ekonomski motivi močnejši”
in potem še vseeno kokodakamo o boju civilizacij… konceptualna zmeda
Jure, ali bi ti rad vzpodbudil debato na tvojem lastnem blogu ali fural nevsebinski egotrip in v ničemur konkretnem utemeljene večvrednostne občutke. Za to drugo socialisti pri meni stojijo v vrsti in boš moral počakati in potencialno, če se tako odločim, sšasoma začeti plačati. Ker, teh terapij državno zdravstveno ne krije…
vprašanje: zakaj ne moremo govoriti o boju civilizacij če kot primarno postavimo ekonomske interese?
vprašanje: zakaj je stavek “Stvar se bo zdela čisto kulturna (že zdaj se - imamo npr. kulturne boje), v resnici pa gre za čisto ekonomska razmerja oziroma za iskanje ravnovesja svobode in varnosti v družbi.”
lep primer protislovja?
ko boš znal to odgovorit, verjamem, da se bo tudi z zavarovalnico dalo kaj zmenit
Boj civilizacij je vrednostna opredelitev teh ekonomskih motivov. Če nam je skupno osnovno načelo “maksimalen dobiček ob minimalnem vložku” se razlikujemo pri priznavanju legitimnosti metodam za dosego tega cilja. Npr. splošno sprejeto na zahodu je, da je ženska ni kos mesa. Lahko se jo v medijih projecira kot kos mesa in lahko je (če sama tako izbere) kos mesa tudi v praksi, ampak kot družba ji zagotavljamo enake svoboščine, kot moškemu. To seveda pripelje do tekem med moškimi (narave ne moreš goljufati - jajčece je eno, semenčic milijone), ki marsikomu v drugi kulturi ne bi pasale, ker bi imel drugačne izhodiščne pogoje, kot jih ima v sedanjih razmerah.
Kaj v Sloveniji pomeni ugled klerika? Nič. Klerikom gotovo ne bi bilo všeč, da se jih tako degradira, saj to s sabo prinese degradacijo socialnega položaja (podrobnosti z umetniki niso naključne).
Torej nek boj civilizacij obstaja; v smislu vrednot, ki narekujejo legitimne načine izpolnjevanja nam vsem skupnega načela - “maksimalni dobiček z minimalnim vložkom”.
Jure, praktičen smisel tvojih dilem je?
bah… nonsense
če kot primarne postaviš ekonomske interese ne moreš govoriti o spopadu civilizacij. gre za klasično marksistično analizo, kjer imaš ekonomsko bazo in ideološko nadgradjo, iz česar je jasno, da je ideologija zgolj manifestacija ekonomskih interesov in kot taka sekundarna. v tem gledanju je “spopad civilizacij” v najboljšem primeru zgolj evfemizem za tisto kar se v resnici dogaja: good old boj za ekonomske interese.
lahko zadevo še nadgradiš in vključiš dialektično razmerje med bazo in nadgradnjo, iz česar seveda izhaja, da baza vpliva na nadgradjo in obratno, a pri praktični analizi to ne pomeni dosti, ker se moraš slej ko prej postaviti bolj na eno stran: na boj za ekonomske interese ali ideološki boj.
boj civilizacij je nezdružljiv z bojem za ekonomske interese, ker kot primarno postavlja ideološko/kulturno nadgradjo, pri čemer so ekonomski interesi lahko izraz tega boja, niso pa primarni. boj civilizacij tako lahko poteka celo na škodo ekonomskih interesov, kar pa je nemogoče, če bi bili le-ti primarni, kot ti praviš.
a s tem seveda problematičnost teze o boju civilizacij še ni zaključena, saj le ta gradi na obstoju ločenih, homogenih civilizacij (kar empirično ne drži) in jim pripisuje določene motive, interese in cilje. boj civilizacij tako vzpostavlja podobnosti in razlike, kjer jih v bistvu ni
\”občutek imam, da tomaž misli v pravo smer, ampak mu manjka konceptualnega aparata in konceptualne jasnosti.\”
sej. pravilno se postavi na ekonomske interese, potem pa ne zaključi, da je \”boj civilizacij\” le celofan, v katerega se da zaviti interese, da lepše zgledajo. vsekakor je stvar lažje prodajati, če je ogrožena civilizacija kot pa če želi BP sam cenej nafto črpati.
Žal tudi “boj za ekonomske interese” ni korektna interpretacija, ker ne vsebuje vrednostne (etnocentrične) komponente, ki jo želiš podati in ki ti je zelo pomembna (v smislu “naše” vrednote za doseganje ekonomskih interesov so superiornejše od “njihovih”).
Primer -
Če imava jaz in ti ekonomski interes.
Če sem jaz vojak in sem te pripravljen zanj ubiti.
Če si ti delavec in si pripravljen zanj garati cele noči.
Potem ni dovolj reči zgolj, da se midva “bijeva za ekonomski interes”. V bistvu težko celo opredeliva primarno in sekundarno v takšni situaciji; ja, res je, da tebi kot ustvarjalcu tvoj način omogoča lažjo pot do blagostanja kot meni kot vojaku in je torej nadgradnja tvojega ekonomskega interesa…toda označiti to za “zgolj ekonomski interes” ne pove cele zgodbe.