| 18. Julij 2007 | | valeKonkurenčnost, spodbujanje podjetništva, inovativnost, znanost za razvoj, vse to so parole, ki jih poslušamo in beremo v raznih nacionalnih, regionalnih in lokalnih programih, razpisanih projektih, na raznih razpravah, ipd.
Država je letos najprej spodbudila podjetništvo s tem, da je dvignila obvezne prispevke iz bivših 6.000 SIT mesečno na 200 € mesečno. Nato je znižala zgornji limit prihodkov za dopolnilno dejavnost, s čimer je ukinila kar nekaj tistih, ki so na takšen način reševali svojo brezposelnost. Sedaj pa se je lotila še solinarjev, ki so svoj posel prav tako opravljali preko dopolnilne dejavnosti, z izdajo novih navodil davčne uprave. Nov zakon o davčni službi določa, da morajo vsi, ki opravljajo dejavnost, ki ni registrirana, med njimi je tudi pobiranje soli, skleniti pogodbo o delu ali postati samostojni podjetniki za opravljanje te dejavnosti.
Večina solinarjev je najemnikov solnih fondov. Svoj prihodek ne žanjejo celo leto, niti ni takšen, da bi z njim obogateli. V primeru, da registrirajo s.p. se izkaže, da so stroški, ki bi jih morali plačevati (obvezni prispevki) previsoki glede na njihove prihodke, ki so že tako ali tako odvisni od količine pobrane soli, ki je odvisna od vremena.
Vodstvo podjetja Soline solinarjem obljublja pomoč pri urejanju novega statusa, saj jim je v interesu, da tradicionalno pobiranje soli ne zamre. Odločitvi države odločno nasprotujejo, saj je podjetje v obnovo solin, ki so državna last, vložilo ogromno denarja.
Zanimivo je, da se med tistimi, ki so sprejemali nova navodila nihče ni vprašal ali gre pri pobiranju soli za podjetništvo ali morda bolj za ohranjanje kulturne in naravne dediščine.
1. Pragmatik: Naj si vsi solinarji odprejo zavod za ohranjanje solin, pa si, mimo državnega harača, izplačujejo prihodke preko zavoda (študentske napotnice, avtorske pogodbe). Pa še zmešan uradnik z ministrstva za kulturo lahko primakne kakšen evro za ohranjanje solin preko projektov ohranjanja kulturne in naravne dediščine.
2. Teoretik: Državni proračun in podjetništvo sta v obratnem sorazmerju, počasi bodo še levičarji začeli to priznavati.
3. Načelnež: Solinarji niso svete krave in če se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, naj plačujejo prispevke kot vsi ostali poklici.
@Načelnežu - če bi bilo solinarstvo pridobitniško vsaj malo, bi se z njim ukvarjali že vsi slovenski japiji in ga na veliko tržili. Lahko bi ga kamot uvrstili med rokodelsko dejavnost na primer. Obstaja tudi možnost kmetijske dejavnosti, kot ribolov … in še kup drugih rešitev …
Mislim, da se ne zastopiva o pojmu “opravljanje pridobitne dejavnosti”. Gre za pravni pojem, ki obsega opravljanje dejavnosti s pridobitnim namenom.
Opravljanje pridobitne dejavnosti pa je lahko, kot veva, v praksi dobičkonosno ali izgubarsko. Ne glede na (ne)dobičkonosnost pa ne vidim razloga, da bi morali imeti katerikoli subjekti na trgu neke privilegirane pogoje poslovanja ali biti izzveti iz splošnih pravil obdavčitve.
Saša res se ne razumeva. Nikjer ne govorim, da se jih naj ne bi obdavčilo oziroma, da jim ne bi bilo treba plačevati davkov in prispevkov. Govorim o tem, da s.p. morda ni prava oblika za tovrstno dejavnost in da se bi vse skupaj dalo rešiti drugače.