Drugi dom
Šoping - Rutar, Merkur, Lesnina
| 16. March 2007 | | Jure
Trgovin s pohištvom imam že vrh glave. Zaradi selitve namreč zadnje čase skoraj vse popoldneve prebijem v ljubljanskih pohištvenih centrih, kar je za nekoga, ki v šopingu običajno ne uživa oziroma ga podreja učinkovitosti (hočem to in to, takoj, tukaj je kartica, hvala in adijo), čista nočna mora. Vseeno je izkušnja vsaj zanimiva. Slovenska trgovina se namreč pospešeno amerikanizira oziroma topšopizira. V kolikor je v štacunah, kot sta Merkur in Lesnina, večinoma še vse “po starem”, kar pomeni, da vam prodajalec/prodajalka na vprašanja tudi dejansko odgovarja, je recimo Rutar popolnoma druga zgodba. Tam se ne boste rešili tako preprosto.
Najbolje je, da si najdete udobno sedišče, in se prepustite učbeniškemu obdelovanju kupca. Topšop v živo. “Želite, da vam ta fantastična sedežna garnitura polepša vaš dom?” Ploha pridevnikov vrhunsko, fantastično, izjemno, fenomenalno… “Če kupite še to pa to, dobite še…” Ko nič hudega sluteči to doživite prvič, vam ni nič jasno, po glavi pa vam roji vprašanje, a se zajebavajo ali oni to resno. Sledi skoraj občudovanje; vsaka čast, jaz ne bi zmogel take streljati, pa če mi grozi ne vem kaj. Ob naslednjem obisku je že bolje, saj vas vse skupaj že skoraj zabava. Kasneje postane pinkponk med vami, ki želite samo zvedeti dobavni rok, in prodajalcem, ki vam pove vse drugo, le tega ne, malce naporen. Najbolje je, da se zleknete na bližnjo sedežno in mirno počakate, da je predstava končana.
Pa Rutar pri prenašanju tovrstnih prodajnih trikov v slovenski prostor seveda ni edini. Če že pričakujete, da v McDonaldsu ne boste prišli skozi brez obveznega vprašanju o super meniju, danes ni več mogoče kupiti bencina, ne da bi vam črpalkar ponujal razne stvari iz akcije. Hvala a sem prišel samo po bencin. Vem, hud greh. Se bom poboljšal.
(Še brez glasov)
Loading ...
Aha, zadnjič mi je bencin kelnar ponujal Jafa kekse … sem ga čudno pogledala in vprašala, če jim je rok trajanja potekel in mi jih ponuja … pa je ljubkovalno povedal, da so pač v akciji … in kaj zdaj? … naj jih kupim par kil?
Do you want lies with that?
1.@Vale: Samopostrežne bencinske črpalke bodo odplaknile vaše duševne bolečine zaradi information overloada o popustih.
2. Dokler pa jih ne bo dovolj, pa vam zelo dobronamerno svetujem, da se izognete nakupovanju bencina, če ocenite, da vas preveč jezi omemba Jaffa keksov ob nakupu. Bo manj bolelo. Če se niste pripravljeni odpovedati bencinu, pa nam vsaj prihranite jamranje na DD.
3. Ta hudomušni komentar velja za vse situacije, kjer ste glede ene storitve v veliki meri neelastični v povpraševanju (nakup bencina, nakup pohištvene opreme); ponudnik, ki se tega zaveda, pač poizkuša vašo neelastičnost izkoristiti do maksimuma : to je do tiste točke, ko ste se pripravljeni odpovedati stvari ali storitvi, po kateri primarno povprašujete.
4. Zelo podobno bi lahko sam rekel Juretu, zakaj za vraga dopuščaš, da tule stokate o nebulozah glede švohnate potrošniške vloge v odnosu do veletrgovcev. Drugi dom, ki ponuja zame solidno debatno okolje, namreč dobim v paketu tudi z Vale
Če bo zadeva stokanja prišla do točke, ko mi ne bo DD več všeč, pa se poslovim od njega. Vmes pa pač trpim “duševne bolečine” zaradi “srceparajočih zgodb o Jaffa keksih”.
5. Upam, da kot ozaveščeni potrošniki siknete nazaj plavim hozentregarjem na Petrolovih črpalkah, naj vam dajo mir. Jaz sem si vzel čas in “popljuval” tale topic. Dajte mi mir s takšnimi zgodbami :))))
ccc, saša, na zapis gledaš iz napačne perspektive; gre za čisto kulturološko opažanje, pri katerem me najbolj zanima ali se bodo prodajni recepti, ki so vseeno prinešeni iz nekega drugega okolja, pri slovenskem potrošniku tudi dejansko uveljavili.