Drugi dom
Severnokorejski poker
| 11. October 2006 | | Jure
Severnokorejska zbrka, ki je te dni doživela nov vrhunec z domnevnim preizkusom jedrskega orožja, se najlažje pojasni kot poker, kjer so stave precej višje kot v kateremkoli lasvegaškem casinoju. Na eni strani imate gospodarsko popolnoma uničeno državo, ki nujno potrebuje hrano, gorivo in denar ter garancijo pred napadom od zunaj, na drugi mednarodno skupnost oziroma ZDA. Vložek? Jedrsko orožje. Komu se bodo prej začele tresti roke?
Severnokorejskemu režimu zagotovo ne, saj nima kaj izgubiti, jedrsko orožje pa je edini način, da priigra tisto, kar nujno potrebuje za preživetje. Po uveljavitvi ameriške doktrine preventivnih napadov je takšna taktika še bolj samoumevna, jedrsko orožje pa tisto čudežna mana diktatorjev in nezaželenih režimov od Teherana do Pjongjanga.
Leta 1994 je že kazalo, da je igra končana. Okvirni dogovor, ki ga je izpogajal Clinton je v zameno za opustitev jedrskega programa Severni Koreji obljubil hrano, gorivo in 2 jedrska reaktorja na lahko vodo. Korejci so rekli O.K. A dogovor kasneje ni bil uresničen, saj ni bilo ne hrane, ne goriva in ne reaktorjev. Prišla je “os zla”, Irak pa je v praksi pokazal, kaj čaka tja zmetane režime.
Poker se nadaljuje. Kim Jung Il je povečal vložek in tudi Bush ne kaže znakov, da je pripravljen nehati, saj vztrajno zavrača dvostranska pogajanja in ignorira znake, da bi njegov partner že zdavnaj položil karte na mizo, če bi lahko.
V tem trenutku imata igralca še vedno dve možnosti; prvi se reče trgovina (hrana + gorivo + civilni reaktorji + garancija pred napadom za opustitev jedrskega programa), druga temelji na vztrajanju, da je nesprejemljiva vsaka možnost, ki ne bi vključevala spremembe režima in pravice ZDA, da to dosežejo z vojaškimi sredstvi. Čeprav tudi prva ni iz popolnega sveta, saj omogoča vsaj začasno preživetje diktatorskega režima, je v vsaki resni analizi neskončno boljša možnost kot druga pri kateri dobimo novo jedrsko silo in (zelo verjetno) oboroževalno tekmo med Kitajsko, Korejama in Japonsko. Vsak, ki je vsaj malo časa posvetil odnosom med temi državami pa ve, da si tukaj slabih igralcev ne moremo privoščiti.
Dodatno branje: tukaj, tukaj in tukaj.
(Še brez glasov)
Loading ...
hehe korejcem ne, sem včeraj na dnevniku videl ameriškega vojaka ki je razlagal, da jim korejci čez mejo kažejo sredince…
:))
Se S Korejci res morajo bati ZDA? Po mojem je za SK edina važna država Kitajska, vse drugo je nepomembno. Ameri itak nimajo dovolj vojaštva, da bi se šli vojno, tvegali pa tudi ne bi radi uničenja kakšnega večjega mesta na Japonskem ali v J. Koreji ali celo na svoji zahodni obali.
Torej so stvari zacementirane. Kar je lepo, ker bo potem mir. Saj, le poglej si, kako Ameri izražajo dvome, da je sploh šlo za pravi jedrski poizkus. Če bi bil to Iran, bi govorili ravno nasprotno. To samo kaže, da v bistvu nočejo vojne, sploh ne zdaj. In Kimi boy to dobro ve