Semenj neumnosti

Zadnjih nekaj dni berem, se čudim, se smejem. Oprostite, ampak še enkrat bom težil z zgodbo z dr. Lukšičem in domnevno špijonažo v cerkvah, saj je zanimiva in poučna. Je pravi šnelkurz iz delovanja slovenske politike in dela medijskih akterjev.

Za začetek je nujno, da si ogledate intervju z dr. Lukšičem, ki ga je objavila Vest.si. OK? Najbrž je zdaj vsem jasno, da gre za početje, ki je povsem nedolžno, ki ne ponuja nikakršnih možnosti za zlorabo. Učni “pripomoček”, ki ne daje nobenih uporabnih rezultatov, pomaga pa študentom, da v realnosti poskušajo prepoznati elemente političnega in o njih debatirati.

Sedaj pa se posvetimo razvijanju zgodbe. Najprej se je s sporočilom za javnost javil podmladek SDS. naslednji dan je sledil kar šef SDS-ovskega poslanskega kluba. Padale so hude obtožbe. Oglasila se je tudi RKC. In kaj je zanimivo? Da noben od akterjev ni svojih informacij preverjal. Odpustimo podmladku, mladost in zaletavost pač. Ampak šef poslanskega kluba vladajoče stranke bi pa morda lahko dal toliko nase in informacije preveriti. Lahko bi poklical na FDV in povprašal Lukšiča, kaj je zdaj to. Očitno ni bilo potrebe, zgodba je bila kot naročena za obračunavanje z opozicijsko stranko in njenim podpredsednikom.

Če je to pri politiki nekako pričakovano, je drugje nedopustno. Tiskovni predstavnik RKC je v bistvu samo ponovil obtožbe SDS-a. V podjetjih piarovci za takšne spodrsljaje letijo. Lepo se je osmešil tudi dr. Rajko Pirnat.

Še huje je stanje v medijih. Neizmerno me zabava, kako je v blato zarila naša največja raziskovalna žurnalistka Ana Jud (ki po novem na svoji strani piratizira novice STA). Še slabše so se odrezali nekateri blogerji, ki so kar lepo ponavljali sporočila za javnost SDS-a, občasno pa še kaj dodali:

Coercively, at one of Slovenia’s faculities, namely the Faculty of Social Sciences, a professor ordered students of political science to espionage, spy, check and control the possible political opinion and of catholic priests in a ‘hidden way’ in the relgious sector and to report those results. What is confusing in this case is the fact that the arrow of this faulty game is in a pure contradiction with personal and religious liberties and that such survey could most evidently lead towards the use of summary and conclusion through political means of coercion. Vir

1945, II. DEL – SOCIALDEMOKRATI SPET SESTAVLJAJO SEZNAME

Mislim, da je ceneno pretvarjanje “kaj je s tem narobe” med razumnimi ljudmi žaljivo, ker vsi dobro razumemo zakaj si Lukšič izmisli točno takšne naloge (in ne npr. preiskovanja totalitarnih teženj v lastni stranki na skrivaj). Kdor ne razume, kaj je narobe z: – političnim aktivizmom na domnevno avtonomni univerzi s pozicije profesorske avtoritete, – zlorabo javne funckije, – vdorom v zasebnost in nespoštovanjem verskih obredov, – kulturnim-bojevništvom proti ideološkemu sovražniku preko proxyja (študentov) in – popolnim nerazumevanjem slovenske ustave (in vrednot) podpredsednika SD; ta morda niti ni primeren sogovornik za tale pogovor. Morda je boljše z njim se ne pogovarjati, ker je razlaga kaj vse je narobe z lukšičevim dejanjem predolga in presega njegove siceršnje miselne sposobnosti; pogovor bi bil zanimiv le kot eksperiment, ki bi pokazal bizarne meje lastne naivnosti do katerih so se nekateri sposobni pretvarjati, da jim ne bi bilo treba sprejeti določenih preprostih dejstev politične propagande. Vir

Ob takih raziskovalnih novinarjih in “libertarnih” borcih za resnico nam res bog pomagaj. SDS jim pomaha z rdečo cunjo, oni pa se kot biki zaletijo v sovraga komunističnega. Brez premisleka, brez preverjanja, z vso močjo.

Bolj kot ste govorili o Lukšiču, več ste povedali o sebi. Hvala, bilo je poučno.