ampak ne ZA (delno) predlani, lani in letos. njegov odziv na krizo ni bil tax cuts, zaboga. je pa opozarjal, da v letih rekordne gospodarske rasti država ni nič prišparala za hude čase, ampak so vse projekcije temeljile na podmeni, da zlate dobe nikoli ne bo konec. mrak je zagovarjal ukrepe slovenske vlade, kritiziral pa implementacijo. pezdir ukrepe zavrača.

No, tudi Mrak je enake predloge kot jih je dal zdaj – manjši primanjkljaj prek manj izdatkov, reforma (in delna privatizacija) javne uprave, več tujih investicij itd. – dajal lani, predlani in še prej.

Pezdir pa bi zniževal davke, privatiziral socialne servise, fiksiral tečaje, liberaliziral finančni trg kdajkoli in kadarkoli. Meni, da bi morala to Slovenija storiti l. 1991 (Mrak ne, bil je med tistimi, ki so IMF pokazali vrata in tega ne obžaluje), da bi morala slediti Baltom in Irski (?!), da bi morala v času rekordnega primanjkljaja še znižati davke.

Edino, kjer se Mrak in Pezdir pokrivata je v krčenju javne porabe, pa še to v ozkem segmentu problematike plač za javne uslužbence.

Mrak je iste predloge dajal že vsaj zadnjih nekaj let. Tudi pred krizo. Iste predloge.

In važen je cilj, kakšno družbo si si zamislil; četudi po Mraku welfare state evropskega tipa iz situacije, ki jo okvirja obupen položaj javnih financ, v najslabšem primeru pride ven še tako badly beaten, je še vedno welfare state, pri pezdirju sledi nič manj kot demontaža s tranformacijo v minimal state. razlike niso niti pod razno nepomembne, kot ni nepomembno, za kateri del soočanja s krizo so predlogi mišljeni (finančni ministri, ki so lani, predlani veselo kopičili dolg, za prihodnost napovedujejo saniranje…. slovenija ni nobena evropska izjema… kar pa je razlika s pezdirje, in ključna: on bi iste predloge dal že lani in predlani)

Glede odškodninske odgovornosti je zakonodaja jasna (XVIII. poglavje ZJU) in omejuje odgovornost na naklep in hudo malomarnost, podobno kot za delavce v zasebnem sektorju. Sprostitev omejitve res ni potrebna, verjetno se učinkovitost prav nič ne bi povišala.

Nikjer nisem trdil, da so Pezdirjevi ukrepi pravilni, smiselni ali vsaj razmisleka vredni (nekateri med njimi so skrajno idiotski).

Trdim pa, da se glede na napisano, z Mrakom strinjata v naslednjem:
- nujno zmanjšanje javne porabe
- zmanjšanje izdatkov za plače v javnem sektorju
- optimizacija javne uprave, tudi s krčenjem institucij
- jamstveni shemi nista (bili) uspešni
- zmanjševanje državnega financiranja projektov, nadomestitev z zasebnim
- pravična obravnava prispevkov zaposlenih
- proti dvigu DDV in dohodnine

In to glede na to, da sta menda iz diametralno nasprotnih ekonomskopolitičnih šol. OK, pa naj ostane pri slučajnosti in edinstvenosti krizne situacije.

Hudirja, še takrat, ko del stališč sovpade (ne glede na razlog), ne morete sprejeti tega, da včasih pač zagovarjate iste stvari in pišete enake recepte kot vaši nasprotniki.

primer: 50 % plače javnih uslužbencev variabilne. sliši se lepo, kajne… nagrajevali bomo pridne.

vic je le, da taka stopnja variabilnega dela niti v zasebnem sektorju ni ravno običajna oziroma je mogoče le tam, kjer se da rezultate precej simpl meriti (razni prodajniki, trgovski potniki…).

kaj boš lahko tako objektivno meril pri uradniku? koliko papirja naprinta?

in kaj bo rezultat? organizacija, v kateri bo zaposlene na smrt strah, da bi se zamerili šefu. hej, model ti odloča o polovici plače in to po kriterijih, ki ne morejo biti drugačni kot subjektivni.

ali:
“Vsak zaposleni v javni upravi naj odgovarja za svoje naloge, in če se izkaže, da določena naloga ni bila opravljena zaradi neučinkovitosti ali malomarnosti, mora sam pokriti stroške, ki jih je s tem povzročil pogodbenim stranem v gospodarstvu.”

odpoved delovnega razmerja očitno ni dovolj, z državnimi uradniki je potrebno še bolj na trdo kot v zasebnem. vprašanje: kdo za vraga si bo pa sploh upal it na delovno mesto, kjer bi lahko bil izpostavljen nevarnosti, da bo osebno (in očitno v celoti) kril te stroške – in to na osnovi tako meglene flance kot je “neučinkovitost”? Pezdirc? Malo dvomim.

ali
“Zaposleni v javni upravi mora, preden dobi pogodbo za nedoločen čas, biti dvakrat po obdobju petih let ocenjen pozitivno (glede na uspešnost opravljenih nalog dobi pogodbo za nedoločen čas šele po desetih letih).”

če rabiš 10 let, da pogruntaš, da nekdo ni/ne bo uspešen, si sam zrel za zamenjavo. in čemu deset let zaposlitve za nedoločen čas, če bo odpuščanje itak bolj preprosto, in če bo 50% plače itak variabilne? Logična nekonsistentnost? Pa mnda ja ne :)

ali
“Občutno znižanje odpravnin
Omogoča podjetjem lažje prilagajanje poslovnemu ciklu.”

glavo stavim, da v tole niso zajete odpravnine vodilnim, ki so predmet individualnih pogodb ;)

mislim, da lahko to kdo pri polni zavesti predlaga, je beyond reason.