DRUGI DOM

eden izmed redkih ki mu lahko brez zadrege rečeš mon professor :D

ne vem, kako bi levakarji prenesli ministra s takšnimi idejami.

Mrak je bil eden izmed tistih, ki so l. 1991 stali za postopno privatizacijo, drsečo devalvacijo tolarja, strpnostjo do višje inflacije in uporabo fiskusa za blaženje tranzicijskih pritiskov. Za razliko od neoliberalnih fafljačev mu je bilo namreč jasno, da gospodarske politike za vse čase ni.

S tem se strinjam, da je bilo to pravilno za leta tja do 2000 in nekaj. Pozneje so se pac ideje razsle in svaka cast Mraku, da neodlocnim vladavcem v tem intervjuju odkaze mesto.

@jaka

spet plozaš v trikrasne. mrak je definitivno bliže “gradualistom” (btw kar lepo gledati, kako se znese nad damijan-mastenovo idejo “slabe banke”) in njegova kritika je po vsebini na “levici” kar doma.

“Koncepta slabe banke torej ne zavračam a priori, vendar ocenjujem, da zdaj ni potrebe zanjo.” Res hudo znašanje. ni kaj!

hm, ne vem kaj ti vlečeš neke damijan mastene v vsako debato…

a so oni edina alternativa današnjim tako ali drugače levakarjem??

Levica = “bistveno večji rezi, in to pri postavkah, ki predstavljajo največji del javnofinančnih odhodkov [-] plače v javnem sektorju in transferji.”

Super levica, ni kaj. Proti zvišanju DDV, proti višjim dohodninskim stopnjam, drastično zmanjševanje primanjkljaja z zmanjšanjem porabe…

Boljše imeti Križaničevo temo kot neoliberalni mrak… NOT :)

@MatejM2oh, kakšno površno branje

rezi: omenja ministrtstva (preveč – ni prvi), lokalno samoupravo z biljon občinami, tranferje za pokojninski sistem (levica je rast tukaj že enkrat omejila, kdo je vrnil upokojencem darilo, pa tudi vemo), materialne investicije. in rezov ne utemeljuje z naravnost nadnaravno blagodejnostjo in zdravilom za vse tegobe, ki je to pri desnici/neoliberalcih, ampak z dejstvom, da je zaradi krize vreča pač prazna, potrebe (nezaposlenost…) pa večje

Proti dvigu DDV-ja in dohodnine (ker bo itak prineslo premalo), ampak za obdavčitev bogatejših LOL in bolj učinkovito pobiranje davkov (določene skupine bi plačale več davkov – zaradi odprave razlike pri obdavčevanju glede na vrsto zaposlitve)

@jaka jpd-je sem omenil zato, ker se mi oni zdijo povsem nekompatibilni z vsako vlado, ki bi bila vsaj mičkeno leva. Mrak ni v tej skupini niti pod razno. in levičarje si v debato privlekel ti.

slabo banko sem omenil, ker popolnoma drugače ocenjuje stanje v slovenskih bankah in s tem potrebo po slabi banki.

no js govorim o levakarjih, ki so zdaj na oblasti..

Res mi ni jasno, kaj vsi hočejo še eno slabo banko. Ali nimamo že NLB?

“ampak z dejstvom, da je zaradi krize vreča pač prazna, potrebe (nezaposlenost…) pa večje ”

In kako je to povezano z zahtevo po zmanjšanju odhodkov (predvsem plač in transferjev)?

Ob večjih potrebah manj države? Levica indeed.

Zmanjšanje primanjkljaja v krizi – keynesianizem 101, kajne?

Isti ukrepi kot desnica, le da bolj khm… “strokovno”. Kar je zelo pomembno ob enakem ukrepu in enakih učinkih.

Se pa vsaj počutite bolje, ker stvar prihaja iz vašega pola.

Reminder za shizofrene levičarje:
“So don’t fret about this year’s deficit; we actually need to run up federal debt right now.”
http://www.nytimes.com/2009/08/28/opinion/28krugman.html?_r=3

@MatejM2 jaooo

a) slo nima tiskarne (katere, boš najbrž vedel)
b) slo nima svetovne valute
c) krugmanovsko spodbujanje domače potrošnje v državi, kot je slo, nima velikega smisla oziroma je domet precej krajši (lahko pa iz nm pošljejo iskreno čestitko v pariz); države tipa slo v takih krizah žonglirajo med socialno in proračunsko vzdržnostjo… to je skoraj vse, kaj lahko res pomembnega naredijo.
d) “Zmanjšanje primanjkljaja v krizi” Mrak govori o izhodni strategiji… saj veš, keynezijanci pravijo, da je po izhodu iz krize potrebno “grehe” kriznih ukrepov poplačati (no, če imaš a in b, se stvar vsaj deloma rešuje še kako drugače)

Poglej, vse to vem. In s tem, kar prof. Mrak pravi, se strinjam, da ne bo pomote.

Gre pa po vsebini za podobne reči, ki so jih Janševi mladci želeli zreformirati 2005. in o katerih financarski flancarji redno trobijo (gl. zadnjo pisarjo Pezdirja, ki se precej sklada z Mrakovimi stališči v SP).

Smešno pa mi je, da te Mrakove poglede uvrščaš na (posebej našo) levico, ko pa ima večina ostalih, bolj glasnih ekonomistov (npr. Mencinger, Tajnikar), poleg protagonistov fiskalne politike (Križanič, Gaspari), prav nasprotno mnenje o tem. Nobenega ni primanjkljaj (pred opozorilom EU) prav posebno skrbel, namesto z zmanjšanjem porabe pa bi ga zdaj reševali predvsem z zvišanjem prihodkov, tudi z višanjem DDV in dohodninskih stopenj. O zmanjšanju izdatkov za plače v javnem sektorju pa tudi nisem slišal kaj dosti…

No, glede na to, da je Gaspari priznal, da so vladne usmeritve enake ali podobne predlogom SDS, smo res v čudni situaciji. Le da tokrat ne bo gneva nad norimi neoliberalnimi idejami, saj jih bodo udejanjali Naši.

Janševi mladinci so predvsem bedanili o EDS, nujni odprodaji strateškega državnega premoženja in privatizaciji socialnih servisov, pa ne zato, ker bi l. 2005 menili, da se gospodarstvo prehitro zadolžuje, da je rast balonček ali da je javni dolg nevzdržen, ampak zato, ker so jim tako narekovali neoliberalni učbeniki.

Dr. Mrak pa za Slovenijo zagovarja (to je sicer slab izraz, ker druge možnosti v današnjem sistemu globalnega kapitalizma pač ni) edino pot, ki je možna v pogojih valutne unije, in jo ekonomisti kot neobhodno prerokujejo tudi Španiji, Litvi, Estoniji, Irski in drugim evropskim tigrom. Po domače se temu reče znižanje življenjskega standarda, strokovno pa notranja devalvacija.

Če vzamemo Grčijo kot skrajno točko: tam je proračunski primanjkljaj že presegel 10% BDP, pri čemer trošenje države ni uspelo pognati gospodarske rasti. Danes, ko so obrestne mere za grški dolg v višavah in ni jasno, če bo država sploh uspela vrniti tisto, kar si je sposodila, je edina možnost krčenje javne porabe z znanimi posledicami. Če poleg podjetij (investicije) in gospodinjstev (potrošnja) neha trošiti še država, bo BDP strmoglavil.

Logika, ki stoji za takšno šok terapijo, je jasna. Banke bodo implodirale, ljudje bodo na cestah, podjetja bodo imela nezasedene kapacitete. Posledice: manj denarja za uvoz, nižje plače, nižje cene izdelkov, torej rebalans tekočega računa in vzpostavitev konkurenčnosti izvoza na račun življenjskega standarda.

Zgleda, da je to cikel, ki ga zahteva prevzem evra. Ko država vstopi v območje evra in sprosti finančni trg, je posledica visoka kreditna rast. Denar se pretoči v financiranje nepremičninskih balončkov in luknje v trgovinski bilanci. Ko dolg javni in zasebni dolg postaneta nevzdržna, pride do nasilnega, avtomatskega balansiranja tekočega računa preko zmanjševanja investicij podjetij in potrošnje gospodinjstev. kreditnega krča etc. Izvoz postane rešilna bilka tako za odplačevanje dolgov kot prihodnjo gospodarsko rast, njegova konkurenčnost pa se izgradi na nižjih stroških dela.

Mrak torej razlaga preproste makroekonomske enačbe. Neoliberalni misleci pa so, če se ne motim, še pred nekaj leti Sloveniji za zgled postavljali Irsko in baltske države, ki so bile z zgoraj omenjenimi procesi najmočneje prizadete. Da ne omenjam neumnosti o fiksnem tečaju, torej defacto prevzemu evra pred evrom.

“Gre pa po vsebini za podobne reči, ki so jih Janševi mladci želeli zreformirati 2005″
“Le da tokrat ne bo gneva nad norimi neoliberalnimi idejami, saj jih bodo udejanjali Naši.”

ne. preprosto kot to. to niso nobene neoliberalne ideje, krucifiks. to niso ideje janševih mladcev.
bistvene, a ne edine razlike: ni EDS, ZA obdavčevanje premožnejših, ciljna javna poraba je na predkrizni ravni (beri: visoko, visoko, visoko nad željami neoliberalcev).

ampak ja… če hočeš videt, lahko tudi v tipično postkriznih neokeynezijanskih ukrepih zmanjševanja kriznega deficita vidiš utelešenje neoliberalnih dogem.

Tudi to, da nobenega ni primanjkljaj posebej skrbel, je politikantksa oslarija. Vse države so lani in letos povečale primanjkljaj, zmanjševanje tega pa je stvar izhodnih strategij. Lahko se ne strinjamo z ukrepi, ki jih izvaja ali napoveduje Križanič, ampak o nujnosti kasnejšega zniževanja primanjkljaja je tudi on govoril že od vsega začetka.

@ marko jah, da ukrepe, ki izhajajo iz nujnosti “zapravljanja v krizi”, nižjih prihodkov in nižjega BDP-ja enačiš z ukrepi zniževanja javne porabe “ker je to dobro za otroke”, je potreben kar dober ideološki napor.

kar je zanimivo, da se tako navdušujejo nad ukrepi, ki bodo javno porabo po % v bdp-ju spravili nekje v okvire pred krizo, mogoče kak procent manj, jaki neoliberalizem hehehe

Javna poraba se v prihodnje ne bo zniževala zato, ker se je v kriznih časih toliko več trošilo, ampak predvsem zato, ker so upadli davčni prihodki, vezani na gospodarsko rast.

Iti se fiskalnega konservativca na način ameriških neoliberalcev, ki Obamo obtožujejo, da je s svojim trošenjem pognal proračunski primanjkljaj v višave, je deplasirano. Primanjkljaj je predvsem posledica močnega upada prihodkov zaradi recesije, ob zmerno povečanemu trošenju.

“Primanjkljaj je predvsem posledica močnega upada prihodkov zaradi recesije, ob zmerno povečanemu trošenju.”

jp

Seveda.

In imaš dva vidika za rešitev prekomernega (tudi kriznega) primanjkljaja: zmanjšanje odhodkov ali povečanje prihodkov. Prevlado prvega (fiskalno konservativnega) zagovarjajo neomladci in prof. Mrak, prevlado drugega so, vsaj donedavnega, zagovarjali vladni fiskalci (višje trošarine, višje DDV in dohodninske stopnje, višja obdavčitev kapitala itd.)

Da ne bo dileme, prof. Mrak pravi:
“Torej še enkrat, spremembe na prihodkovni strani slovenskih javnih financ vidim predvsem v smislu korekcije strukture virov, manj pa v smeri instrumenta za zmanjševanja deficita. K temu je treba pristopiti predvsem z zmanjševanjem odhodkov.”

Če enako trdijo JPD, Masten, Šuštaršič, Pezdir in ostali neomladci, zaudarja po neoliberalizmu, čeprav gre za “tipični [fiskalno konservativni] postkrizni neokeynesianizem”.

OK, vsak % javne porabe v BDP manj bo vreden vsega postkriznega neokeynesianizma. Ker bo to dobro za otroke.. ;)

Dobro za otroke bi bilo predvsem, če bi gospodarstvo raslo hitreje od javne porabe, kakor se je dogajalo v preteklih letih. Zmanjšanje odhodkov v tem trenutku je le gasilski ukrep, ki se bo na deležu javne porabe v BDP kaj malo poznal, če bo BDP padal po sedanjih stopnjah.

Lahko se zgodi, da bo država zaradi krize, ki ima vzrok v neoliberalni strategiji liberalizacije kapitalskih tokov, prisiljena prevzeti še neoliberalno strategijo krčenja javne porabe. Pa saj doktrina šoka ni nek nov izum.

“Če enako trdijo JPD, Masten, Šuštaršič, Pezdir in ostali neomladci, zaudarja po neoliberalizmu, čeprav gre za “tipični [fiskalno konservativni] postkrizni neokeynesianizem”.”

eh, še enkrat. ni isto, ker so vzroki, podkrepitve ukrepov in cilji popolnoma drugačni. logika, razlaga, zakaj nekaj delamo in kaj bo to prineslo je povsem druga.

poleg tega naši neomladci bluzakajo še o tax cuts, EDS, privatizaciji, …. še o čem. naši neomladci (ali ameriški republikanci) bi krčili odhodke, socialo, zniževali davke… na samem vrhuncu krize.

mislim, vzameš eno fazo krizne politike in jo razglasiš za lepoto neoliberalistično, ob tem pa popolnoma spregledaš predhodno fazo, ko se je država lepo zadolževala – zelo neoliberalno, Milton bi najbrž orgazmiral – , ter odmisliš verjetni končni rezultat – da bo javna poraba tam nekje na predkrizni ravni – čiste Friedmanovske sanje, i guess.

“Lahko se zgodi, da bo država zaradi krize, ki ima vzrok v neoliberalni strategiji liberalizacije kapitalskih tokov, prisiljena prevzeti še neoliberalno strategijo krčenja javne porabe”

hehe to zna bit ena lepa ironija: da bodo neoliberalci dosegli svoje mokre sanje krčenja socialnih držav ravno prek krize, ki so jo povzročile njihove ideje.

Neoliberalizem kot apologija določene različice globalnega kapitalizma (bogatenje bogatunov, stagniranje srednjega sloja, socializem za bankirje, demontaža socialne države) je v zadnjih treh dekadah vsekakor uspel, izhodne strategije pa so njegova veličastna apoteoza.

“ko se je država lepo zadolževala – zelo neoliberalno”

Za čas krize tudi keynesiansko.

“da bo javna poraba tam nekje na predkrizni ravni”

Ne verjamem, verjetno bo treba bolj zarezati.

http://www.finance.si/269077/Re%B9evanje-Slovenije

Če kdo rabi še kak dodaten dokaz, da je pezdir prvokategorni neodgovorni bluzator, jih v linku najde vsaj kak ducat. in slika pri članku je na mestu: klovn

in, da, mrak pravi čist isto LOL

“Razlog za nastanek ukrepov, ki so pred vami, je preprost. Če so ekonomisti molčali leta 1991 in celotno obdobje podpirali politiko gradualistične transformacije, s čimer se je posledično v Sloveniji zakuhala najtežavnejša kriza v zadnjih 20 letih, potem ni nobenega razloga, da tokrat iz krize izhajamo z istimi diagnozami in recepti.”

Kot da bi Mraka poslušal :D

Saj nista resna…

Mrak o gradualizmu:
“Žal smo potencialno prednost gradualizma [...] slabo izkoristili. Namesto dobro premišljenih in celovitih strukturnih reform smo se zadovoljevali z majhnimi in često parcialnimi popravki. Sedanja kriza zato predstavlja streznitev.”

O ukrepih:
1.
Pezdir: “In tretjič, ta država ne sme podpreti nobene strategije brez reform v javni upravi, brez reforme plačnega sistema in načrta radikalnega zmanjševanja javne porabe”.

Mrak:
- “Program stabilnosti, ki ga vlada pripravlja, bi moral temeljiti predvsem na zmanjševanju porabe.”
“[B]omo vendarle morali začeti sistematično zniževati maso odhodkov. Resna reforma odhodkovne strani javnih financ ni možna brez zmanjšanja skupnega obsega izdatkov za plače v javnem sektorju”

2.
Pezdir:
“Ukrepi v javni upravi so usmerjeni v povečanje učinkovitosti in prehod iz sistema kolektivnih plač, ki ne upoštevajo produktivnosti in kakovosti, na sistem plač z bistvenim variabilnim deležem, ki to upošteva.”

Mrak:
“proti pro rata zmanjšanju plač. Če želimo dobro javno upravo, bi plače ponekod morali celo povečati, zmanjšati pa bi morali število njihovih prejemnikov. ”

3.
Pezdir:
“Reševanje države z garancijskimi shemami, dokapitalizacijami in močnim vplivom SID banke za zdaj ni dalo nobenih posebnih rezultatov.”

Mrak:
“Poleg včasih nedomišljene artikulacije ukrepov je bila njihov drugi problem počasna uveljavitev. Jamstveni shemi, tako tista za zadolževanje bank kot za financiranje podjetij, to jasno potrjujeta.”

4.
Pezdir:
“Odpoved financiranja velikih projektov iz javnih sredstev [...]
Posebno nesmiselno je državno financiranje tam, kjer obstaja tržni interes. ”

Mrak:
“Določene programe oziroma projekte bo preprosto potrebno ukiniti ali pa njihovo izvedbo časovno zamakniti. [...] odprti tudi za neposredne tuje naložbe in za razne oblike javno-zasebnega partnerstva.”

5.
Pezdir:
“Česa država zares ne sme sprejeti [...] Prvič je to dvig DDV. [...]

Mrak:
“sem izrazito proti povečanju stopenj DDV kot tudi dohodninskih stopenj.”

6.
Pezdir:
“Danes ni jasno, koliko je prejemnikov minimalne plače zaradi davčnega izogibanja delodajalcev in koliko je tistih, ki to plačo zares zaslužijo. ”

Mrak:
“Očitno vzpostavljeni sistem omogoča tem oblikam zaposlitve, da v povprečju plačujejo bistveno nižje prispevke.”

Kot dan in noč, prav imata.

Razen ideoloških predznakov in diskrepance pri davkih, sta si glede glavnih poudarkov predlogov precej sorodna (zgoraj jih je za vzorec nekaj naštetih).

Se motim?

Niti ne.

Precej sorodna LOL

Probaj Mraku prodati pezdirčkove tumparije o tax cuts pri delu in kapitalu, kako cilji EMU niso ravno pomembni…. in boš videl, kako bo profesor, ki ga najbolj skrbi ravno javnofinančna situacija, ceni tovrstne miselne akrobacije. Mimogrede ga še lahko povprašaš, kaj meni, da bi javno porabo zakonsko omejili na 40%…. eh, ni treba, kajne?

Če Mrak pravi “vrag je vzel šalo… če ne bomo ukrepali, bo stvar javnofinančno nevzdržna, rejting agencije pa bodo udarile močno….

… Pezdir tumpa svojo neoliberalno agendo ne glede na posledice. In če se že kaj ujema (tudi slepa kura zrno najde), Pezdir to obilno začini s prvovrstnimi bedastočami

in hudič je, kot vedno, spet v “detajlih”… eno je trditi, na bančnem trgu smo ukrepali premalo domišljeno, predvsem pa prepočasi… drugo pa ukrepanje je itak nesmiselno. In to gre v vseh točkah.

in če pravi, da smo prednost gradualizma slabo izkoristili, še to ne pomeni, da kaj bolj podpira pezdirčkove ukrepe za idiote, katerim bi težko rekli “premišljeni in celoviti”, prej ceneno plozanje na že znane viže ljudi, ki jim ni jasno, da nismo v dreku zaradi gradualizma, ampak receptov iz njihove intelektualne greznice.

Ko tako gledaš, se strinjata le v nujnosti znižanja javnofinančnih odhodkov. Zgleda le, da pri Mraku slednje služi zmanjševanju primanjkljaja, medtem ko pri Pezdirju ni jasno, zakaj hkrati bluzaka še o radikalnemu znižanju davkov (a ne poslabšuje to proračunske vzdržnosti?). Me zanima, kako bi z Mrakom razpravljala o Lafferjevi krivulji :)

glede na to, da gre za kombinacijo upada prihodkov zaradi nižjega BDP-ja in radikalnega znižanja obdavčitve, bi rekel, da bi potrebovali turbo lafferja ;)

mislim, da lahko to kdo pri polni zavesti predlaga, je beyond reason.

starve the beast ;)

drgač pa pezdirc ob ukrepih, ki so tako flancarski, da so nadideološki in apolitični (“optimizacija delovnih procesov, yeah”) doseže nekaj jako “zabavnih” biserov.

primer: 50 % plače javnih uslužbencev variabilne. sliši se lepo, kajne… nagrajevali bomo pridne.

vic je le, da taka stopnja variabilnega dela niti v zasebnem sektorju ni ravno običajna oziroma je mogoče le tam, kjer se da rezultate precej simpl meriti (razni prodajniki, trgovski potniki…).

kaj boš lahko tako objektivno meril pri uradniku? koliko papirja naprinta?

in kaj bo rezultat? organizacija, v kateri bo zaposlene na smrt strah, da bi se zamerili šefu. hej, model ti odloča o polovici plače in to po kriterijih, ki ne morejo biti drugačni kot subjektivni.

ali:
“Vsak zaposleni v javni upravi naj odgovarja za svoje naloge, in če se izkaže, da določena naloga ni bila opravljena zaradi neučinkovitosti ali malomarnosti, mora sam pokriti stroške, ki jih je s tem povzročil pogodbenim stranem v gospodarstvu.”

odpoved delovnega razmerja očitno ni dovolj, z državnimi uradniki je potrebno še bolj na trdo kot v zasebnem. vprašanje: kdo za vraga si bo pa sploh upal it na delovno mesto, kjer bi lahko bil izpostavljen nevarnosti, da bo osebno (in očitno v celoti) kril te stroške – in to na osnovi tako meglene flance kot je “neučinkovitost”? Pezdirc? Malo dvomim.

ali
“Zaposleni v javni upravi mora, preden dobi pogodbo za nedoločen čas, biti dvakrat po obdobju petih let ocenjen pozitivno (glede na uspešnost opravljenih nalog dobi pogodbo za nedoločen čas šele po desetih letih).”

če rabiš 10 let, da pogruntaš, da nekdo ni/ne bo uspešen, si sam zrel za zamenjavo. in čemu deset let zaposlitve za nedoločen čas, če bo odpuščanje itak bolj preprosto, in če bo 50% plače itak variabilne? Logična nekonsistentnost? Pa mnda ja ne :)

ali
“Občutno znižanje odpravnin
Omogoča podjetjem lažje prilagajanje poslovnemu ciklu.”

glavo stavim, da v tole niso zajete odpravnine vodilnim, ki so predmet individualnih pogodb ;)

Glede na to, da si se osredotočil na javno upravo: res je, ugotavljanje učinkovitosti je izjemno težavno, zato so ideje o variabilnem delu in ocenjevanju strel v prazno.

Glede odškodninske odgovornosti je zakonodaja jasna (XVIII. poglavje ZJU) in omejuje odgovornost na naklep in hudo malomarnost, podobno kot za delavce v zasebnem sektorju. Sprostitev omejitve res ni potrebna, verjetno se učinkovitost prav nič ne bi povišala.

Nikjer nisem trdil, da so Pezdirjevi ukrepi pravilni, smiselni ali vsaj razmisleka vredni (nekateri med njimi so skrajno idiotski).

Trdim pa, da se glede na napisano, z Mrakom strinjata v naslednjem:
- nujno zmanjšanje javne porabe
- zmanjšanje izdatkov za plače v javnem sektorju
- optimizacija javne uprave, tudi s krčenjem institucij
- jamstveni shemi nista (bili) uspešni
- zmanjševanje državnega financiranja projektov, nadomestitev z zasebnim
- pravična obravnava prispevkov zaposlenih
- proti dvigu DDV in dohodnine

In to glede na to, da sta menda iz diametralno nasprotnih ekonomskopolitičnih šol. OK, pa naj ostane pri slučajnosti in edinstvenosti krizne situacije.

Hudirja, še takrat, ko del stališč sovpade (ne glede na razlog), ne morete sprejeti tega, da včasih pač zagovarjate iste stvari in pišete enake recepte kot vaši nasprotniki.

Poglej, razlog je pomemben, ker lahko tudi na prvi pogled isti ukrep/mnenje v nadaljevanju formuliraš dejansko precej drugače. tudi ta ujemanja, ki si jih naštel so primer tega (recimo jamstvena shema, kjer je ocena uspešnosti izvedenih ukrepov podobna, potrebnosti in kako naprej pa ne).

In važen je cilj, kakšno družbo si si zamislil; četudi po Mraku welfare state evropskega tipa iz situacije, ki jo okvirja obupen položaj javnih financ, v najslabšem primeru pride ven še tako badly beaten, je še vedno welfare state, pri pezdirju sledi nič manj kot demontaža s tranformacijo v minimal state. razlike niso niti pod razno nepomembne, kot ni nepomembno, za kateri del soočanja s krizo so predlogi mišljeni (finančni ministri, ki so lani, predlani veselo kopičili dolg, za prihodnost napovedujejo saniranje…. slovenija ni nobena evropska izjema… kar pa je razlika s pezdirje, in ključna: on bi iste predloge dal že lani in predlani)

” kar pa je razlika s pezdirje, in ključna: on bi iste predloge dal že lani in predlani”

Mrak je iste predloge dajal že vsaj zadnjih nekaj let. Tudi pred krizo. Iste predloge.

Pred krizo je desnica v času visoke gospodarske rasti kaj malo šprarala, levičarji smo že takrat opozarjali, da ni veliko rezerve za slabe čase.

Pezdir pa bi zniževal davke, privatiziral socialne servise, fiksiral tečaje, liberaliziral finančni trg kdajkoli in kadarkoli. Meni, da bi morala to Slovenija storiti l. 1991 (Mrak ne, bil je med tistimi, ki so IMF pokazali vrata in tega ne obžaluje), da bi morala slediti Baltom in Irski (?!), da bi morala v času rekordnega primanjkljaja še znižati davke.

Edino, kjer se Mrak in Pezdir pokrivata je v krčenju javne porabe, pa še to v ozkem segmentu problematike plač za javne uslužbence.

Glej, očitno se nisva razumela.
Jure pravi, da je razlika med Pezdirjem in Mrakom v tem, da bi Pezdir enako kot zdaj predlagal tudi lani in predlani.

No, tudi Mrak je enake predloge kot jih je dal zdaj – manjši primanjkljaj prek manj izdatkov, reforma (in delna privatizacija) javne uprave, več tujih investicij itd. – dajal lani, predlani in še prej.

“Mrak je enake predloge … dajal lani, predlani in še prej”

ampak ne ZA (delno) predlani, lani in letos. njegov odziv na krizo ni bil tax cuts, zaboga. je pa opozarjal, da v letih rekordne gospodarske rasti država ni nič prišparala za hude čase, ampak so vse projekcije temeljile na podmeni, da zlate dobe nikoli ne bo konec. mrak je zagovarjal ukrepe slovenske vlade, kritiziral pa implementacijo. pezdir ukrepe zavrača.