SDS & kolektivna norost

Kolobocija okrog izbrisanih se približuje stanju kolektivne norosti; sedaj se je oglasila še samoimenovana borka za človekove pravice in hujskaškemu vzdušju dodala svoj dragocen doprinos.

Eva Irgl: Sredstva za izplačila odškodnin žrtev vojnega in povojnega nasilja odtekajo k “izbrisanim”

Ni kaj, v SDS-u delajo s polno paro. V par dneh so (skupaj z NSi) na izbrisane poskušali naščuvati upokojence, študente, žrtve vojnega in povojnega nasilja… Izbrisani tako v diskurzu dobivajo vlogo, ki so jo v Adolfovi Nemčiji igrali Židje: pijavke, ki se pasejo na narodovem telesu.

Odgovorna politika se mora v vsakem trenutku zavedati, da besede in dejanja štejejo, da ustvarjajo določeno klimo, ki pa lahko kaj hitro spozli iz nadzora. Kot se je slovenski politiki (kdo bi si mislil, kajne!) do Hrvaške zgodil “Podobnik”.

Najbolj gnusna in obsodbe vredna je politika, ki poskuša pridobivati politične točke s ščuvanjem ene družbene skupine proti drugi. Upokojence proti izbrisanim, “staroselce” proti migrantom, verne proti nevernim… Taktika je sicer stara in preizkušena (deli in vladaj), a njene posledice smo videli že prevečkrat, da bi lahko ostali ravnodušni. Četudi je spremljanje SDS-ovske gonje, Grimsovih manevrov in namigovanj Irglove psihično zelo zahtevna naloga, je naslabše, če ostanemo tiho in upamo, da pajacev ne bo nihče poslušal, da so jih ljudje že zdavnaj spregledali. Z večjo lopato mečeš laži, več se jih prime.

Izbrisani so pravno, politično in tudi moralno vprašanje. Zlasti pri slednjem je na mestu vprašanje, kakšna stranka je pravzaprav SDS? Kje je tista osnovna spodobnost, ki naj bi bila pri večjih in uveljavljenih strankah pač samoumevna? Če bi še bilo mogoče razumeti, da si tovrstne norčije lahko privoščijo akterji iz margine političnega življenja, je raven SDS-ovskega obravnavanja problema povsem izven okvirov “normalne, zmerne, desnosredinske” stranke. Hudiča, saj jih pri odnosu do izbrisanih ne more več preseči še tak nestrpnež in nacionalistični prenapetež! Bolj v ekstrem skorajda ni več mogoče iti.

Kakorkoli že, SDS si bo s postopanjem glede izbrisanih postavila lep spomenik stranke, ki je nepriljubljeni skupini prebivalcev pripravljena odvzeti osnovne človekove pravice. Nič kaj lep pogled.